Franja

cen|a¹ [é] ženski spol (-e …) der Preis; (višina cene) die Preislage; -preis (astronomska Mondpreis, brat(ov)ska Vorzugspreis, bruto Bruttopreis, cenilna Schätzungspreis/Schätzpreis, dampinška Dumpingpreis, diskontna Discountpreis, dnevna Tagespreis, domača Inlandspreis, drobnoprodajna Verbraucherpreis, enotna Einheitspreis, fantazijska Phantasiepreis, fiksna Festpreis, grosistična Großeinkaufspreis, intervencijska Interventionspreis, izklicna Ausrufungspreis/Ausrufpreis, izredna Ausnahmepreis, končna Konsumentenpreis/Verbraucherpreis, lastna Selbstkostenpreis/Kostenpreis, ljubiteljska Liebhaberpreis maloprodajna Einzelhandelspreis/Endverbraucherpreis/Ladenpreis, minimalna Mindestpreis, nabavna Anschaffungspreis/Einkaufspreis, najnižja Tiefstpreis, najvišja Höchstpreis, nakupna Kaufpreis, neto Nettopreis, nizka Billigpreis, oderuška Wucherpreis, odkupna Erfassungspreis, okvirna Richtpreis, osnovna Grundpreis, pavšalna Pauschalpreis, polna Vollpreis, posebno ugodna Vorzugspreis, povprečna Durchschnittspreis, prednaročniška Subskriptionspreis, previsoka, pretirana Apothekerpreis, prodajna Verkaufspreis, proizvodna Gestehungspreis/Herstellungspreis/Erzeugerpreis, smešno nizka Spottpreis, sramotna Schandpreis, subvencionirana Stützpreis, tovarniška Fabrikpreis, tržna Marktpreis, uvajalna Einführungspreis/Einstandspreis, veliko prenizka Schleuderpreis, višja Mehrpreis; bencina Benzinpreis, električnega toka Strompreis, kave Kaffeepreis, kurilnega olja Heizölpreis, lesa Holzpreis, nafte Erdölpreis, na svetovnem trgu Weltmarktpreis, penziona Pensionspreis, po katalogu Katalogpreis, po kosu Stückpreis, srebra Silberpreis, surove nafte Rohölpreis, žita Getreidepreis)
priporočena cena die Preisempfehlung
cena pada der Preis fällt, čemu etwas geht im Preis zurück
določitev cene die Preisbestimmung/Preisfestsetzung
izračun cene die Preisberechnung/Preiskalkulation
navedba cene die Preisangabe
nihanje cene die Preisschwankung
oblikovanje cene die Preisgestaltung/Preisbildung
obvezno označevanje cene die Auszeichnungspflicht
označitev cene die Preisauszeichnung
padec cene der Preissturz
popravek cene die Preiskorrektur
sprememba cene die Preisänderung
višina cene die Preishöhe
cenovni razred: die Preislage
vprašanje cene die Preisfrage
znižanje cene s strani kupca/najemnika itd.: der Preisabschlag, die Preisminderung, s strani prodajalca: die Preissenkung
znižati ceno im Preis herabsetzen, den Preis senken
zvišati ceno im Preis erhöhen
ponuditi nižjo (ugodnejšo) ceno kot kdo jemanden unterbieten
imeti dobro cen hoch/gut im Preis stehen
imeti trdno cen preisstabil sein
množina:
pretirano visoke cene die Preisüberhöhung
eksplozija cen die Preisexplosion
gibanje cen die Preisentwicklung/Preisbewegung
indeks cen der Preisindex
kontrola cen die Preisüberwachung/Preiskontrolle
navijanje cen die Preistreiberei
nivo cen das Preisniveau
oblikovanje cen die Preisgestaltung/Preisbildung
padec cen der Preissturz
pretiran dvig cen die Preisüberhöhung
pretirano dvigovanje cen der Preiswucher
primerjava cen der Preisvergleich
rast cen der Preisantrieb
stabiliziranje cen die Preisstabilisierung
stanje cen der Preisstand
subvenbcioniranje cen die Preisstützung
spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
urad za kontrolo cen die Preisüberwachungsstelle
velik padec cen Preiseinbruch
vezanje maloprodajnih cen die Preisbindung
zamrznitev cen der Preisstopp
zbijanje cen die Preisdrückerei
znižanje cen die Preisermäßigung
zniževanje cen der Preisabbau
zvišanje cen die Preiserhöhung
zviševanje cen die Preissteigerung
označiti cene Preise auszeichnen
ki zvišuje cene preistreibend
ki zelo pazi na cene [preisbewußt] preisbewusst
glede:
dogovor glede cene die Preisabsprache
zahteva glede cene die Preisforderung
na:
pritisk na cene der Preisdruck
po:
po ceni zum Preis von
po ceni za naročnike zum Bezugspreis
po tej/taki ceni in dieser Preislage
po znižani ceni ermäßigt
po fiksnih cenah zu festen Preisen
pod:
pod cen unter Preis
prodajati pod ceno unter Preis verkaufen/den Markt drücken
daleč pod ceno zu Schleuderpreisen, zum Schleuderpreis, (skoraj zastonj) prodati: für ein Butterbrot verkaufen
prodajati/prodati globoko pod ceno abstoßen, verschleudern, verscherbeln
pri:
subvencija pri cen der [Preiszuschuß] Preiszuschuss
v:
razlika v ceni die Preisdifferenz/ der Preisunterschied
s/z:
označiti s ceno auspreisen
z vezano ceno preisgebunden
tablica s cen das Preisschildchen
s stalnimi cenami preisstabil

za fiksno ceno zum Festpreis
jamstvo za ceno die Preisgarantie
figurativno za nobeno ceno um keinen Preis/nie und nimmer
za vsako ceno um jeden Preis
figurativno vzdržati za vsako ceno durchhalten
tudi za ceno življenja koste es auch das Leben
zastran cene ➞ → glede

concrētiō -ōnis, f (concrēscere)

1. abstr.
a) zraščanje, tesna zveza: agri Aug. skupna rast pšenice in plevela na njivi, utriusque substantiae Tert., vitiorum Ambr. primešanje.
b) zgošče(va)nje: individuorum corporum Ci.

2. met. konkr. snov, snovnost: mens segregata a concretione mortali Ci. od minljive snovi.

cōnserō¹ -ere -sēvī -situm (cum in serere, sēvī, satum)

1. skupaj saditi, skupaj zasaditi (zasajati): arbores densae sunt … consitae Cu.

2. kak kraj zasaditi (zasajati), obsaditi (obsajati), obsejati: Lact., agrum, agros Ca., Ci., Icti., agrum oliveto Varr., agrum lupino vel fabā Col., arva frumento Cu., Indus agros conserit Ci. pospešuje rast na poljih, en, quîs consevimus agros! V., iuvat Ismara Baccho (s trtami) conserere V.; pogosto v pt. pf.: ager diligenter consitus Ci., ager arbustis consitus S., insula palmis frequentibus consita Cu., Lybia nullo consita cultu Lucan., locus consitus (naspr. incultus) Q., fundus oleā et vite consitus Gell.; pesn.: aera (= rostra) columnis consita Cl. obsejano = obstavljeno; pren.: muliebria arva c. Lucr. (o oploditvi žensk), od tod di conserentes Arn. ki pospešujejo oploditev.

3. rastlinstvo nasaditi, posaditi, zasaditi (zasajati), vsejati: Varr., olivetum, hoc genus oleae, vineam in agro, eodem fundo suum quidquid Ca., quam arborem consevisset L., consita pomus Tib., nemoribus manu consitis Cu., stili caeci mirabilem in modum consiti Auct. b. Afr.; abs.: c. in alieno fundo ali in alienum fundum Icti.; subst. pt. pf. cōnsita -ōrum, n nasad(i), posev, posevek: Icti.

4. pesn. pren.: consitus sum senectute Pl. obtežen, caecā mentem caligine Theseus consitus Cat. omračenega duha, lumine arva c. Lucr. obsevati.

Opomba: Pt. pf. cōnsatus 3 obenem (hkrati) sejan, oplojen: Tert.

cuajo moški spol sesirjenje; sirišče, sirilo, siriščnik; Mehika šolski odmor (za igre); Mehika kramljanje; laž, raca

hierba de cuajo (rast) lakotnik
(arrancar) de cuajo s korenino (izpuliti)
tener (buen, mucho) cuajo biti zelo potrpežljiv

debelinsk|i (-a, -o)
tehnika debelinski skobeljni stroj die Dickenhobelmaschine
gozdarstvo debelinska rast das Dickenwachstum

demográfski (-a -o) adj.

1. (nanašajoč se na demografijo) demografico

2. (nanašajoč se na sestavo prebivalstva) demografico:
demografska rast incremento demografico

diadictamnum (= διὰ δικτάμνων) diadiktamen, zdravilo iz rast. dictamnum, jesenjak: Cael.

digital

impresiones digitales prstni odtisi
digital m rast naprstec

dolar samostalnik
(valuta) ▸ dollárNjihovi zaslužki se gibljejo od 32 milijonov ameriških dolarjev do 13 milijonov. ▸ A bevételük 32 millió és 13 millió dollár között mozog.
Dolar je na tedenski ravni v primerjavi z evrom zdrsnil za odstotek. ▸ A dollár heti szinten egy százalékkal gyengült az euróhoz képest.
Cene nafte so izražene v dolarjih. ▸ Az olajárak dollárban vannak kifejezve. / Az olajárak dollárban vannak megadva.
Cenejši dolar pa običajno pomeni, da se cena zlata, izražena v dolarjih, zviša. ▸ Az olcsóbb dollár általában azt jelenti, hogy az arany dollárban kifejezett ára nő.
Sopomenke: ameriški dolar

dolžin|a [ou̯] ženski spol (-e …)

1. die Länge, -länge (besede Wortlänge, čolna Bootslänge, hlačnice Beinlänge, kabla Kabellänge, koraka Schrittlänge, kovice Nietlänge, krila Rocklänge, nosu Nasenlänge, objekta Werklänge, rokava Ärmellänge, stopnice Stufenlänge, vboda Stichlänge, vlakna Faserlänge, zavijačenja Einschraublänge, izmerjena Vermessungslänge, izredna Überlänge, minimalna Mindestlänge, nakladalna Ladelänge, pozicijska Positionslänge, skupna Gesamtlänge)
valovna dolžina fizika die Wellenlänge
dolžina loka/ločna dolžina matematika die Bogenlänge
zemljepisna dolžina geografija geographische Länge
vzhodna dolžina geografija östliche Länge
zahodna dolžina geografija westliche Länge
stopnja dolžine geografija der Längengrad
ki ohranja dolžine längentreu
dolžina dneva die Taglänge
rastlinstvo, botanika ki nanj dolžina dneva ne vpliva tagneutral
razlika v dolžini der Längenunterschied
po vsej dolžini auf der ganzen Länge
rast v dolžino das Längenwachstum
za (eno) dolžino um eine Länge
za dolžino konja um eine Pferdelänge
za dolžino nosu um eine Nasenlänge

2. izmerjena oddaljenost: die Weite, -weite (meta Wurfweite, razpetine Spannweite, skoka Sprungweite); (trajanje) die Dauer, -dauer (projekcije Vorführdauer); dimenzija: die Längenausdehnung

drevj|e [é] srednji spol (-a …) Bäume množina; Gehölze množina
sadno drevje Obstgehölze množina
➞ → sadno drevje
rast drevja der Baumwuchs
vrsta drevja die Baumart
poraščen z drevjem baumbestanden, močno: baumreich

dviganj|e srednji spol (-a …)

1. (vzdigovanje) das Heben, das Anheben, samega sebe: das Erheben
dviganje roke/rok das Handerheben, Handheben
šport dviganje uteži das Gewichtheben
šport dviganje na drogu der Klimmzug
šport tezno dviganje das Drücken
tehnika die Hubarbeit, Hebungsvorgänge množina
tehnika za dviganje Hub-
(cilinder der Hubzylinder, mehanizem das Hubwerk, motor der Hubmotor)
sila dviganja die Hubkraft

2. (vzpenjanje) der Aufstieg, das Aufsteigen; letalstvo der Steigflug
dviganje cen (rast) der Preisanstieg

3. pomorstvo sidra: das Lichten, die Lichtung

4. (zviševanje) die Erhöhung (kupne moči der Kaufkraft), -erhöhung (cen Preiserhöhung)

5. z računa, s hranilne knjižice: das Abheben, das Beheben

ekonómski (-a -o) adj.

1. (gospodarski) economico:
ekonomska kriza, rast crisi, ripresa economica

2. (nanašajoč se na ekonomiste, na ekonomijo) economico; di, dell'economia:
ekonomska znanost scienza economica
ekonomska fakulteta facoltà di economia

3. (ekonomičen) economico:
ekonomski potencial potenziale economico
ekonomski račun calcolo economico
ekonomsko načelo pricipio economico
teh. ekonomska hitrost velocità economica

force² [fɔ:s] prehodni glagol
siliti, izsiliti, vsiliti, prisiliti; obvladati; predreti, predirati; z naskokom vzeti; vdreti; oskruniti, posiliti; prenapenjati, forsirati

to force s.o.'s hand prisiliti koga
to force open nasilno odpreti
to force s.th. on s.o. vsiliti komu kaj
to force the pace pospešiti korak
to force a plant pospešiti rast rastline
to force o.s. upon s.o. vsiljevati se komu
to force division zahtevati glasovanje (v angleškem parlamentu)
to force one's way krčiti si pot
to force a position z napadom zavzeti položaj

fosfor samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ foszforV začetku jeseni je na vrsti zadnje gnojenje, zlasti s kalijem in fosforjem. ▸ Ősz elején kell utoljára trágyázni, elsősorban káliummal és foszforral.
Rastline za svojo rast potrebujejo dušik, fosfor in kalij. ▸ A növényeknek a növekedéshez szükségük van nitrogénre, foszforra és káliumra.
Sopomenke: P
Povezane iztočnice: beli fosfor, rdeči fosfor

gospodarsk|i (-a, -o) wirtschaftlich; celotno: gesamtwirtschaftlich; (znotraj gospodarstva) innerwirtschaftlich; Wirtschafts- (čudež das Wirtschaftswunder, delikt das Wirtschaftsdelikt, minister der Wirtschaftsminister, odbor [Wirtschaftsausschuß] Wirtschaftsausschuss, položaj die Wirtschaftslage, pravni sistem die Wirtschaftsverfassung, red die Wirtschaftsordnung, sektor der Wirtschaftssektor, sistem das Wirtschaftssystem, sporazum das Wirtschaftsabkommen, subjekt das Wirtschaftssubjekt, vrh der Wirtschaftsgipfel, blokada die Wirtschaftsblockade, enota die Wirtschaftseinheit, geografija die Wirtschaftsgeographie, komisija der [Wirtschaftsausschuß] Wirtschaftsausschuss, kriminaliteta die Wirtschaftskriminalität, kriza die Wirtschaftskrise, moč die Wirtschaftskraft, oblika die Wirtschaftsform, panoga der Wirtschaftszweig, politika die Wirtschaftspolitik, pomoč die Wirtschaftshilfe, poslopje das Wirtschaftsgebäude, priloga časopisa der Wirtschaftsteil, rast das Wirtschaftswachstum, skupnost die Wirtschaftsgemeinschaft, špijonaža die Wirtschaftsspionage, unija die Wirtschaftsunion, vojna der Wirtschaftskrieg, vprašanja Wirtschaftsfragen množina, svetovna gospodarska kriza die Weltwirtschaftskrise, ministrstvo das Wirtschaftsministerium, območje das Wirtschaftsgebiet, področje der Wirtschaftsbereich, poslopje das Wirtschaftsgebäude, pravo das Wirtschaftsrecht)
gospodarsko sodišče das Handelsgericht
gospodarsko sodstvo die Handelsgerichtsbarkeit
gospodarsko mrtvilo/gospodarski zastoj die Flaute
gospodarski odnosi s tujino die Außenhandelsbeziehungen, die Außenwirtschaft

halten (hielt, hat gehalten)

1. transitiv držati (sich se, an za), Technik pridrževati; (zurückhalten) zadrževati, zadržati, Wasser, Feuchtigkeit: držati, ohranjati, obdržati; Ruhe, Ordnung, Geschwindigkeit: vzdrževati; eine Stadt, Stellung Heerwesen, Militär držati, braniti; (aufbewahren) (gut) verschlossen usw.: hraniti; eine Sitzung, Rede, Messe, Dienstboten, Diät, sich eine Geliebte: imeti; Hochzeit halten poročiti se, Tiere: imeti, rediti; eine Ware: imeti (v asortimaju), prodajati (das halten wir nicht tega pri nas ne prodajamo) ; ravnati se (ich halte es so tako ravnam) , das kann man halten, wie man will tu človek lahko ravna, kot hoče; eine Behauptung, Festung: ubraniti, braniti; redno opravljati; Festtage halten redno praznovati; Mittagsschlaf halten redno spati po kosilu; sich halten držati se (an česa) , biti trajen; sich nicht halten lassen biti neubranljiv; sich eine Zeitung usw. halten biti naročen na; sich bereit halten biti pripravljen, biti v pripravljenosti; halten auf paziti na, gledati na; große Stücke auf jemanden halten veliko dati na koga/pričakovati od koga; halten für imeti za; halten von misliti o; nichts von etwas halten imeti slabo mnenje o, nasprotovati čemu; an sich halten obvladovati/obvladati se, dati kaj nase; an sich halten mit skopariti z; es (so) halten ravnati tako; es mit jemandem halten držati s kom; sich für sich/tapfer/gut halten držati se zase/hrabro/dobro

2. intransitiv ustaviti se, stati (der Zug hält hier 5 Minuten vlak stoji 5 minut)

3. gehalten sein in weiß usw.: biti v (belem); gehalten sein zu biti dolžan (kaj storiti)

4. Ausschau halten ogledovati/razgledovati se; Einzug halten vseliti se, priti v; Rast halten počivati, spočiti se; Wache halten biti na straži; sich schadlos halten odškodovati se; Treue halten biti/ostajati zvest

hediondo smrdeč, smrdljiv; ostuden, nadležen; kvantaški

hediondo m dihur; rast smrdelika

herba -ae, f

1. zel, zelišče, rastlina, kolekt. zelenje, rastlinje: stirpes et herbae Ci. rastline in zeli(šča), herbae virgultaque Lucr., herbae frondesque O., pallor in herbis … rubor in flore O., omne herbarum radicumque genus L., herbae asperae et agrestes Ci., samorasle, herbae palustres L. močvirske rastline, ros in tenera pecori gratissimus herba (kolekt.) V., humida (tellus) maiores herbas alit V., herbis curare vulnus L., herbae salutares O., Sen. ph. ali herbae fortes O. ali medicae herbae Plin. zdravilna zelišča, herba veneni V. strupena rastlina, gignendae herbae (kolekt.) non alius (amnis) est aptior Cu., internatae herbae feno reserventur Col.; kot živinska krma: desecare herbas C., salsae herbae V., in eodem prato bos herbam quaerit, canis leporem Sen. ph.; kot živež za ljudi: vivere herbis H., victu pasci simplicis herbae V., volsis pascere aliquem radicibus herbae V., vivere herbarum radicibus Sen. ph., herba, ubi necesse est, non pecori tantum, sed homini nascitur Sen. ph.

2. occ.
a) kuhinjska zelenjava: eas herbas herbis aliis condiunt Pl., herbas omnes ita condiunt, ut nihil possit esse suavius Ci., h. lapathi H., hoc ubi confusum sectis inferbuit herbis H.
b) plevel: officiant laetis ne frugibus herbae V., bis segetem densis obducunt sentibus herbae V., s celotnim izrazom: mala herba Ca. ali steriles herbae Cu.; poseb. čarodejno zelišče: herba nigri veneni V., Paeoniis revocatus herbis et amore Dianae V., excīdere herbas atque incantata lacertis vincula H., herbae Hecateiae, cantatae, potentes O., herbarum potentia O., herbae magicae Plin.
c) bil(ka): graminis h. V. travna bil, caespitis h. O. zelena trava frumenti h. V. ali seminis h. O. žitna bilka, Ceres sterilem vanescit in herbam O., saepe Ceres primis dominum fallebat in herbis O., segetes moriuntur in herbis O., frumenta, quae iam in herbis erant L. žita, ki so šla že v bilje, seges altera in herba est Pers. gre znova v stebla, hoc (triticum) nondum est in herba lactente Sen. ph., ex hordeo alterum caput grani (klična glavica) in radicem exit, alterum in herbam Plin. gre v steblo; sg. (kolekt.) in pl. tudi = žito (žita) v bilkah, setev: h. recens O. mlado žito, herbae non fallaces Ci., iam altae in segetibus herbae L. na posejanih poljih že visoko (bileče se) žito; pren. preg.: adhuc tua messis in herba est O. tvoje žito je še v bilkah = zate še ni prišel čas žetve, prezgodaj je še, laus velut in herba … praecepta T. tako rekoč že v zeleni bilki požeta; meton. travna bilka, ki so jo dajali v znak vdaje; od tod preg. herbam dare ali porrigere = vdati se kot poraženec, podvreči se: Afr. fr. „Herbam do“ cum ait Plautus, significat: victum me fateor; quod est antiquae et pastoralis vitae indicium. Nam qui in prato cursu aut viribus contendebant, cum superati erant, ex eo solo, in quo certamen erat, decerptam herbam tradebant P. F., cum in agonibus herbam in modum palmae dat aliquis ei, cum quo contendere non conatur, et fatetur esse meliorem Varr. ap. Serv., summum apud antiquos signum victoriae erat herbam porrigere victos, hoc est terrā et altrice ipsa humo et humatione etiam cedere Plin.; prim.: immemor herbae victor equus V. in opombo k temu verzu: herbam veteres victoriam dici volunt Non. (po nekaterih razlagalcih pa je immemor herbae = noče jesti trave).
č) trava, ruša: h. irrigua Pl. senožetna trava, in herba recumbere ali se abicere Ci., herbā requiescere O., prostratus in herbis Lucr. ali stratus per herbas O. ali fusus (fusi) per herbam V. zleknjen(i) v (po) travi, ludentes Panes in herba Ps.-V., iuvat prope rivum somnus in herba H., h. multa H. bujna rast trave, alta nativo creverat herba toro Pr., neque enim pecori fecundior ulla herba loco est O., victor per herbas „aura veni“ dixi O. ki leži v travi, innumeris distinctae floribus herbae O.; pl. tudi = trata, ledina, pašnik, paša: herbae Albanae, communes H., Aventinae O., mille greges illi totidemque armenta per herbas errabant O.

in-citō -āre -āvī -ātum

1. zganiti, v tek zagnati, nagnati, pognati (poganjati); preg.: currentem, ut dicitur, incitavi Ci. že sicer tekočega, vehementius equos incitare C., lintres remis incitatae C., hastas Val. Fl.

2. refl. in med. hitro zganiti se, steči: alii ex castris sese incitant C. hite, da bi prišli iz … , planejo iz … , ex alto se aestus incitat C. pridere, se zažene, motus incitatur … et retardatur Ci. se pospeši, postaja hitrejše, amnis incitatus pluviis L. bolj deroča zaradi nalivov (deževja).

3. metaf. vzbujati, (na)dražiti, spodbujati, podžigati, naganjati, priganjati, nagibati (naspr. reprimere, refrenāre, languefacere): sitim O., nullo incitante Ci. ne da bi kdo priganjal, sic sum incitatus, ut … Ci., animum i. Ci., sensum Ci. Na vprašanje k čemu? z ad: qui nos ad meam salutem incitavit Ci., ad id bellum i. C., ad spem novarum praedarum incitabantur Ci.

4. occ.
a) pospešiti rast, storiti, da drevo požene: frequentibus … fossuris terra permiscetur, ut incitari vitis possit Col.
b) pomnožiti, povečati, povišati: eloquendi celeritatem i. Ci., incitare tuum studium debemus Ci., poenas i. T. poostriti.
c) incitari (o barvah): živahnejši postajati, oživeti, prihajati: multis generibus possunt ista incitari aut relanguescere Sen. ph.
č) (osebo v duši ali srcu) razburiti, razigrati; zlasti (preroško) navdahniti, navdušiti: cum ille furibundus incitata mente venisset Ci., exclamant quasi mente incitati Ci., Pythiam incitat terrae vis Ci.
d) k sovraštvu spodbuditi (spodbujati), (na)dražiti, (na)ščuvati, razdražiti, razjariti, razvneti: L., Q., Suet., usque ad sanguinem (do krvavega dejanja) incitari odio Ci., subito manus illa incitatur Ci. se razhudi, vzroji. Na vprašanje:
a) proti komu?: non desunt, qui istos in me incitent Ci., sua sponte contra rem p. incitantur Ci.
b) k čemu (za kaj)?: qui servitia ad caedem incitavit Ci. — Od tod adj. pt. pf. incitātus 3.