Franja

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

HIV negativen stalna zveza
(ki ni okužen z virusom HIV) ▸ HIV-negatív
Na izvidu piše, da je HIV negativen, poleg tega pa še njegovo ime, priimek in naslov. ▸ A leleten szerepel, hogy HIV-negatív, emellett pedig szerepel rajta a családi és az utóneve, valamint a címe.
Sopomenke: HIV-negativen

homullus -ī, m (demin. homō iz prvotnega homōn-lus, prim. homunculus) človeček, slaboten —, ubog človek, ubog sin zemlje: Varr., Lucr., hic h. Ci. ta ubogi človeček. Kot rim. priimek Homullus Homúl: Plin. iun.

Hortalus ī, m Hórtal, Hortenzijev priimek: Ci. ep., Suet.

Hostus -ī, m Hóst, rimski priimek: L., Macr.

Hypsaeus -ī, m Hipsáj, priimek Publija Plavtija: Ci. ep., Asc.

imé name; (krstno) first (ali given ali baptismal ali Christian) name

imé in priimek name and surname
v iménu on behalf of, in the name of
v mojem iménu on my (own) behalf
lastno imé proper noun
obče imé common noun
potni list na imé... a passport in the name of...
dekliško imé maiden name
brez iména nameless
krajevno imé placename, toponym
privzeto imé (vzdevek) alias
Brown po iménu Brown by name
dobro imé (sloves, glas) good name, reputation
klicanje imén (apél) roll call
seznam imén list of names, roll, (zdravnikov, porotnikov ipd.) panel
v mojem iménu in v iménu mojih prijateljev on my own behalf and on behalf of my friends
v božjem iménu in the name of God, in God's name
kako Vam je imé? what is your name?
Vas smem vprašati za imé? may I ask your name?
vprašal sem ga za imé I asked him (for) his name
dati čemu pravo imé (reči bobu bob) to call something by its proper name; to call a spade a spade
imeti imé po botru to be called after one's godfather
navesti, povedati napačno imé to give an assumed name
klicati po iménih to call the roll
podpisati (se) s polnim iménom to sign one's name in full
ustvariti si imé (zasloveti) to win a name for one's
omadeževati svoje imé to besmirch one's name
poznati koga le po iménu to know someone only by name
imé se ga je prijelo the name stuck to him
to bo škodilo mojemu dobremu iménu my reputation will suffer because of this
moj pes sliši na imé Bob my dog answers to the name of Bob
slabega iména se človek težko znebi (figurativno) give a dog a bad name and hang him!

imé (-na) n

1. nome:
dati komu ime dare un nome a qcn.
kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
klicati koga po imenu chiamare uno per nome
navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
izmišljeno ime pseudonimo
domače ime familiarmente, vulgo, detto
dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
hišno ime nome locale
krstno ime nome di battesimo
trg. zaščiteno ime nome depositato
obče, lastno ime nome comune, proprio

2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
ustvariti si ime farsi un nome
biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

3.
v imenu zakona in nome della legge
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
ledinsko ime microtoponimo
lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
osebno ime nome proprio di persona

imé nombre m ; (sloves) reputación f , renombre m , fama f

ime in priimek nombre y apellido
v mojem imenu en mi nombre
polno ime nombre y apellidos, nombre completo
krstno (dekliško) ime nombre de pila (de muchacha)
lastno (občno, skupno, snovno) ime nombre propio (común, colectivo, material)
v bratovem in v mojem imenu en nombre de mi hermano y en el mío propio
pod tujim imenom de incógnito, bajo seudónimo
pravo (lažno) ime nombre verdadero (falso)
kako Vam je ime? ¿cómo se llama usted?, ¿cómo es su nombre, por favor?
moje ime je X. me llamo X.
črkovati svoje ime deletrear su nombre
delam v njegovem (v bratovem) ime obro en su nombre (en nombre de mi hermano)
imenovati koga po imenu llamar a alg por su nombre
povedati svoje ime decir su nombre
poznati po imenu conocer de nombre
imenovati stvari s pravim imenom llamar las cosas por su nombre
spraviti koga ob dobro ime hacer a alg perder su reputación (ali su buena fama)

imperiōsus 3, adv. -ē (imperium)

1. zapovedujoč, gospodujoč, vladajoč, mogočen: urbes magnae et imperiosae Enn. ap. Ci., quis nam igitur liber? sapiens, sibi qui imperiosus! H., sui imperiosus Plin., virga i. O. = fasces.

2. ukazovalen, zapovedljiv, gospodovalen, oblasten, trd, trinoški, nasilen, despotski: L. Lamiam consul imperiosus ex urbe exire iussit Ci., haec imperiosa dictatura L., familiā imperiosissimā et superbissimā L., nimis imp. philosophus Ci., non severe neque imperiose praecipere Gell., carmina imp. Lucan. čarodejne besede, zagovor; pesn.: imp. aequor H. divje. Kot priimek: T. Manlius Imperiosus (in Imperiossus) Tit Manlij Oblastni: Ci., L.; prim. preg.: Manliana imperia.

in-duo -ere, induī, indūtum (gl. indu in prim. exuō)

1. obleči, nadeti si: L., Val. Fl., Deianira Herculi tunicam induit Ci., induit arma tibi genitor O., una iuveni supremum honorem induit V. častno obleko, quercum constituit fulgentiaque induit (sc. arbori) arma V.; pogosto refl.: induit sibi torquem Ci.; pesn.: induitur humeris ... purpura O., anulum articulis O. natakniti; brez dat.: induere anulum Ci. natakniti, vestem O., Suet., galeam C. nadeti -, dati -, posaditi na glavo, scalas induerat O. je vtaknil glavo skozi lestvične kline = je bil vzel na rame, praetextam (togam) ind. Plin. iun. konzulsko togo obleči = konzulstvo dejansko opravljati, lugubria O., insignia Bacchi O.; pass. (nav. pt. pf. indūtus 3 oblečen, opravljen z abl.): indutus muliebri veste Ci. v ženski obleki, soccis Ci., galeā V. s čelado na glavi, spoliis raptis indui V.; z gr. acc.: Varr., Corn., quidlibet indutus H., indutus vestem L., chlamydem O., bracas T., induitur pallam O., clipeum V., indui vestem Ter., atras vestes O., exuvias Achillis V., paenulas indutus Suet., loricam induitur Sil., interim nequis quin eius aliquid indutus sies Pl.

2. metaf. ode(va)ti, opraviti (opremljati) s čim, spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), poprije(ma)ti se, navze(ma)ti se česa, prisvojiti (prisvajati) si, dodeliti (dodeljevati) si kaj: Petr., Val. Fl., beluae formam hominum indutae Ci. v človeški podobi (prim. eos Circe induerat in vultus ferinos O. jih je bila spremenila v zveri), dii induti specie humana Ci., arbor induit se in florem V. ali pomis V. se odeva s cvetjem, sadjem, venti se in nubem induunt Ci. se zavijajo v oblake, cratera coronā ind. V. ovenčati, Aegyptus tantis segetibus induebatur, ut ... Plin. iun., vites se induunt uvis Col. so polne grozdja; tako poseb.: personam induere iudicis Ci. pravzaprav „krinko sodnika natakniti“ = igrati vlogo sodnika, nastopiti kot sodnik, philosophi personam induere Ci. nastopati kot filozof, delati se filozofa, alicui speciem latronis induere L. prikaz(ov)ati koga kot roparja, proditorem induere T. vlogo izdajalca prevzeti = biti izdajalec, formam mortalem indui O. človeško podobo nase vzeti, iuvenis ingenii simulationem induerat L., sibi novum ingenium ind. L., habitūs dolentum simulatione induere T., falsos pavores T., spem L., novum imperium L., percussoris speciem L., plurimum adulationis T., qualem diem Tiberius induisset T. kakor je bil Tiberij razpoložen, vultus severos Mart., vias Sil., sibi cognomen Ci. priimek si dati (nadeti), mores Persarum Cu., magnum animum T., hostiles spiritus T., munia ducis T. prevzeti, societatem T. nase vzeti, illorum sibi nomina, quasi personas aliquas Lact., externa vocabula Lact., falsam sibi persuasionem scientiae Q., imaginem mortis (= somnum) Ci., diversa ind. T. različnega mišljenja biti, raznim strankam pripadati, induere societatem T., hostilia adversus eum T. sovražno nastopiti proti njemu, seditionem T., alicui amorem sui Gell. v kom ljubezen do sebe vzbuditi, vino vetustatem Plin., orationem fictam personis Q.

3. se induere
a) zamota(va)ti se v kaj, pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati) v (na) kaj: se in laqueum Pl., se ipsi acutissimis vallis induebant C., se hastis L. ali sese mucroni ind. V., nasaditi se na ..., (decidit) et sua ilia induit orno (fractae) O. je nasadil na ...
b) metaf. zaplesti (zapletati) se v kaj s čim, zabresti v kaj: videte in quot se laqueos induerit Ci., ille non se purgavit, sed induit Ci., sua confessione induatur necesse est Ci., se in captiones Ci., se ita reī publicae (z državo se zaplesti), ut ... Sen. ph., indui in poenas legum Q.

Iūliēnsis -e (Iūlius) Julijev, julijski zlasti priimek mest in narodov: Plin.

labeō -ōnis, m (labea) človek z veliki ustnicami, šobast človek, šob(av)ec: Arn. — Soobl. labiō -ōnis, m (iz labia): Verr. ap. Char. — Kot nom. propr. Labeō -ōnis, m Lábeon (Šobec (Šoba), Štular (Štula)), priimek rodu Antistijev, Atinijev, Fabijev in Segulov: Plin. Poseb. znani so:

1. Q. Fabius Labeo Kvint Fabij Labeon, ki je kot pretor l. 189 osvobodil 4000 rim. ujetnikov na Kreti in osvojil likijsko mesto Telmés (Telmessos), konz. l. 183: L.

2. Q. Antistius Labeo Kvint Antistij Labeon, sloveč pravnik, prostodušen človek, Avgustov politični nasprotnik; Avgust ga je kljub temu zelo čislal: T., Suet.

3. Pomponius Labeo Pomponij Labeon, poveljnik v Meziji, sodobnik cesarja Tiberija: T.

4. Attius (Accius) Labeo Atij (Akcij) Labeon, ki je precej ozkosrčno polatinil Homerjeve pesnitve: Pers.

5. Cornelius Labeo Kornelij Labeon, lat. slovničar in starinoslovec, menda iz Avgustovega obdobja: Macr., Serv. Nekega sicer neznanega Labeona omenja: H. (Sat. 1, 3, 82).

Labiēnus -ī, m (labium) Labién = Ustnati, priimek Atijevega rodu. Najbolj znana sta:

1. T. Attius Labienus Tit Atij Labien, tr. pl. l. 63, Cezarjev legat v Galiji, l. 50 namestnik v Tostranski Galiji (Gallia togāta). L. 49 je prestopil k Pompeju, se boril pri Farzalu in Tapsu ter padel l. 45 pri Mundi: Ci., C., Hirt. Od tod adj. Labiēniānus 3 Labiénov: milites Auct. b. Afr.

2. T. Attius Labienus, zajedljiv govornik (zato so ga porogljivo imenovali Fabbienus Fabién = Besnež), vnet republikanec, v pisani in govorjeni besedi hud Avgustov nasprotnik: Sen. rh., Q., Suet.

Laeca -ae, m (iz *Laivica, prim. laevus) Léka, rim. priimek, npr. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

Laenās -ātis, m (laena) Lenát, priimek Popilijevega rodu; gl. Popīlius.

Laevīnus -ī, m Lajvín (Levín), priimek Valerijevega rodu. Poseb.

1. M. Valerius Laevinus Mark Valerij Lajvin (Levin), konz. v času 2. punske vojne: L. epit.

2. nekega sicer neznanega Lajvina (Levina) omenja H. (Sat. 1, 6, 12).

Laevus -ī, m Lájv, rim. priimek, npr. Cispius Laevus Kispij Lajv: Ci. ep.

Lamia³ -ae, m Lámija, priimek Elijevega plemena (gens Aelia; gl. Aelius 3): L. Aelius Lamia deformis Ci., L. Lamiam … in contione relegavit Ci., necte meo Lamiae coronam H. (Carm. 1, 26, 8), prim.: Aeli vetusto nobilis ab Lamo (ime šalj. naslonjeno na „Lamus“, gl. Lamus): quando et priores hinc Lamias ferunt denominatas H. (Carm. 3, 17, 1 in 2); ta Horacijev Lamija je menda Lucij Lamija, konz. l. 2 po Kr., deset let po pesnikovi smrti; hoc nocuit Lamiarum caede madenti Iuv. Od tod adj. Lamiānus 3 Lámijev: horti Ci. ep., Suet.

lānātus 3 (lāna)

1. volnat: capras lanatas quibusdam factas (esse) L. da so pri nekaterih ljudeh koze dobile volno (kot čudežno znamenje), ovis Col. ali pellis Col., Dig. še volnata, še neostrižena, lanata animalium Plin. ali lanata animalia Iuv.; subst. lānātae -ārum, f volnate živali = ovce: Iuv.

2. z volno podložen, prešit, ovit: soleae Mart.; preg.: dii pedes lanatos habent Petr. bogovi imajo z volno ovite noge = se pridejo maščevat neslišno, kaznujejo neopaženi (prim. lāneus).

3. metaf. (po barvi in mehkobi) volni podoben, volnast
a) (o sadju, drevesih, rastlinah): māla, vitis Plin., folia lanatiore canitie Plin.
b) (o živalih): luporum (izmed ščuk) laudatissimi, qui appellantur lanati a candore mollitiaque carnis Plin. — Lānātus -ī, m Lanát, priimek Menenijevega rodu: L., Aur.