Franja

Arm, der, (-es, -e)

1. roka

2. Tierkunde (Fangarm) lovka, beim Seestern: rogelj

3. krak, (Kraftarm, Lastarm) ročica

4. ([Flußarm] Flussarm) rokav; am Arm (nehmen prijeti) pod roko; im Arm, in den Armen (halten) (držati) v objemu, v naročju; in den Arm nehmen objeti; in den Arm fallen jemandem preprečiti (komu kaj); jemanden auf den Arm nehmen dražiti (koga); jemandem unter die Arme greifen priskočiti (komu) na pomoč; in die Arme schließen objeti, figurativ vzljubiti

atentat samostalnik
1. (napad) ▸ merénylet, orgyilkosságPrvi samomorilski atentat se je dogodil v Libanonu leta 1982. ▸ Az első öngyilkos merényletet 1982-ben Libanonban követték el.
V Dallasu so leta 1963 izvedli atentat na ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja. ▸ 1963-ban Dallasban merényletet követtek el John Fitzgerald Kennedy amerikai elnök ellen.
Abraham Lincoln (1860) je umrl v atentatu. ▸ Abraham Lincoln (1860) merényletben hunyt el.

2. (kritiziranje) ▸ kritikus támadás

attentat [atɑ̃ta] masculin atentat; zločinski napad; figuré napad, prekršek

attentat à la pudeur prestopek proti nravnosti
attentat aux mœurs prekršek proti spolni nravnosti
attentat à la liberté kratenje svobode
attentat à la vie poskus umora
attentat contre la propriété poškodba lastnine
déjouer, préparer, perpétrer un attentat preprečiti, pripraviti, izvesti atentat
tomber victime d'un attentat pasti kot žrtev atentata

au-devant [odvɑ̃] nasproti

au-devant de pred
aller au-devant de quelqu'un iti komu naproti
aller au au-devant du mal preprečiti zlo

Äußerste, das,

1. skrajni napor, skrajne sile; das Äußerste tun storiti vse, kar je mogoče, kar človek zmore; bis zum Äußersten do konca, do zadnje možnosti; zum Äußersten greifen poslužiti se skrajnih sredstev

2. (das Schlimmste) najhujše, das Äußerste verhindern preprečiti najhujše

3. das Äußerste wagen/es aufs Äußerste ankommen lassen staviti vse na kocko

āvocō -āre -āvī -ātum

1. odpoklicati, odz(i)vati: populum ab armis L., milites a signis Traian. ap. Plin. iun., parte tribunorum exercitusque ad Volscum avocatā bellum L., pubem Albanam in arcem avocare L.; drž.pr.: a magistratu ali magistratui contionem (comitiatum) avocare Messala ap. Gell. kakemu oblastniku odpoklicati nameravani narodni zbor, t.j. preprečiti mu nameravani narodni zbor tako, da se ljudstvo privabi v kak drug zbor.

2. pren.
a) odvesti (odvajati): arma Q. prestreči, aquam alicuius cuniculo vel fossā Ulp. (Dig.) = drugam speljati.
b) od česa odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati), odvabiti (odvabljati), umakniti (umikati), odtujiti (odtujevati): senectus avocata a rebus gerendis Ci., quos iam aetas a proeliis avocabat Ci., ne metus quidem a foedissimis factis potest (te) avocare? Ci. niti strah te ne more odvrniti, ne quo externo terrore avocarentur animi ab sanandis domesticis malis L., avocari ab spe capiendae... urbis L. dati se odvrniti, avocare ab industria ad desidiam Ci., animos multitudinis ad Antiochum L. (odvrniti in) na Antiohovo stran potegniti, animum ad externa Sen. ph.
c) pozornost odvrniti (odvračati), in to α) moteč = koga ali kaj (za)motiti: nulla res nos avocabit Sen. ph., magis mihi vox avocare videtur quam crepitus Sen. ph., quae (negotia) simul et avocant animum et comminuunt Plin. iun. β) razveseljujoč = (raz)vedriti, razveseliti (razveseljevati), zabavati, kratkočasiti: animum L., ab iis, quae avocant, abductus Plin. iun., avocare luctum lusibus Sen. ph., canem cibo Plin. (u)tešiti, aliquem anilibus fabulis ali festivitate fabulae Ap., se passerculis Arn., illic avocare Vulg. tam se razveseljuj, raduj.
č) (= revocare) nazaj zahtevati: possessionem Icti., non potest avocari ei res Icti.; pren.: factum alicuius avocare Icti. preklicati.

barrage [baraž] masculin pregrada, zajezitev, jez; (cestna) zapora, ovira

barrage aérien zračna zapora
barrage antichar protitankovske ovire
barrage de ballonnets zapora z baloni
barrage de D. C. A. protiletalska zapora
barrage de mines minska zapora ali polje
barrage d'une usine hydro-électrique pregrada, zajezitev pri hidrocentrali
barrage de police policijska (cestna) zapora
barrage -réservoir dolinska pregrada
faire barrage à quelque chose ovirati, preprečiti kaj

blokirati glagol
1. (zapreti prehod) ▸ eltorlaszol, blokád alá vesz, elzárPromet je obstal, zapuščeni tovornjaki in avtomobili so blokirali ceste, tramvaji niso vozili. ▸ A forgalom leállt, az elhagyott teherautók és gépkocsik eltorlaszolták az utakat, a villamos sem járt.

2. ponavadi v športnem kontekstu (ustaviti) ▸ kivéd, hárít, blokkolV tretjem nizu so se domači le zbrali, nekajkrat uspešno blokirali napade gostov, tako da je bil rezultat ves čas negotov. ▸ A harmadik menetben a hazaiak mégis összeszedték magukat, sikeresen elhárították a vendégek néhány támadását, az eredmény így végig bizonytalan volt.

3. (o napravah) ▸ leblokkolKolesa na spolzkem vozišču hitro blokirajo in trčenje je neizogibno. ▸ A csúszós úton a kerék hamar leblokkol, és az ütközés elkerülhetetlen.

4. (preprečiti izvedbo) ▸ megakadályozNobenega dvoma ni, da skuša opozicija blokirati vlado z referendumi! ▸ Az ellenzék kétségkívül népszavazásokkal próbálja blokkolni a kormányt.

5. medicina (preprečiti delovanje) ▸ blokkolV kar 80 odstotkih kapi krvni strdki blokirajo arterije v možganih. ▸ A vérrögök az agyi infarktusok 80 százalékában elzárják az agyi artériákat.

6. v finančnem kontekstu (onemogočiti uporabo) ▸ zárol, befagyaszt, blokkol, letiltIzgubljeno oz. ukradeno bančno kartico banka ob prijavi takoj blokira. ▸ A bank a bejelentést követően azonnal zárolja az elvesztett, illetve ellopott bankkártyát.

braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)

1. roka, laket:
sollevare il braccio dvigniti roko
trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
incrociare le braccia pren. stavkati
buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
sentirsi cascare le braccia pren. obupati
ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti

2. pren. roka, moč, vpliv:
il braccio della legge roka zakona
braccio secolare posvetna oblast
avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
avere le braccia legate imeti zvezane roke
tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko

3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi

4.
braccio di ferro pren. preizkus moči:
continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči

5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
il braccio della bilancia vzvod tehtnice
braccio a pinza manipulator

6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
i bracci del carcere krila zapora

7. (pl. -ci)
braccio di fiume rečni rokav
braccio di mare morska ožina
braccio di terra zemeljska ožina

8. (pl. -ci) fiz. ročica

9. (pl. -cia) vatel

Canīnius 3 (canīnus) Kaninij(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime z družinami Galov, Rebilov idr. Poseb. znani so:

1. L. Caninius Gallus Lucij Kaninij Gal(us), tožnik M. Antonija, potem njegov zet; kot tr. pl. l. 56 je sicilskemu prokonz. P. Lentulu Spinterju poskušal preprečiti, da bi na prestol ponovno postavil egipt. kralja Ptolemeja Avleta: Ci. ep., Val. Max.; od tod Canīniānum tempus Kaninijev čas (= leto Kaninijevega tribunstva): Ci. ep.

2. C. Can. Rēbilus Gaj Kaninij Rebil, Cezarjev legat v Galiji, l. 45 s Cezarjem konz., toda le nekaj popoldanskih ur 31. dec., ko je Cezarjev sotovariš nenadoma umrl: C., T., Macr., Caninio consule scito neminem prandisse. Nihil tamen eo consule mali factum est; fuit enim mirificā vigilantiā, qui suo toto consulatu somnum non viderit Ci. ep. (šalj.).

3. Can. Rebilus, verjetno sin Gaja Kaninija Rebila, sloviti izprijenec: Sen. ph.

commeātus -ūs, m (commeāre)

1. prehajanje z mesta na mesto, prost odhod in prihod, prosto občevanje, promet: in eo conclavi ego perfodi parietem, quā commeatus clam esset hinc huc mulieri Pl., si viae publicae exemptus commeatus sit Ulp. (Dig.).

2. met.
a) dovolitev prostega občevanja = dopust, poseb. voj.: Corn., Hyg., Q., Plin. iun. idr., collegis in castra scribit, ne Verginio commeatum dent L., commeatum sumere L., in commeatum mittere L., liberi commeatus L. dopusti, ki se lahko dobijo, qui in commeatu Syracusis remansit Ci. ki je ostal na dopustu, sine commeatu Italiā excedere Suet.
b) prevoz, pošiljatev, „karavana“: Auct. b. Afr., Ap., duobus commeatibus exercitum reportare C., frequentia negotiatorum et commeatuum S., Londinium copiā negotiatorum et commeatuum celebre T. dovažanja blaga, promet.
c) dovoz živil, dobava živeža, živež, živila, preskrba, proviant: Suet., Front., Iust., c. abunde (erit) ali (parare) adfatim commeatum S., c. largus Cu., commeatus maritimi L. po morju, commeatūs accipere L., commeatum convehere, advehere, subvehere L., commeatum portare S., commeatus ab urbe in castra portare L., petere commeatum C., aliquem commeatu et privato et publico prohibebamur Ci., aliquem commeatu intercludere C. = alicui commeatum intercludere Pl. komu dovoz (živil) zapreti (preprečiti); pogosto (v naspr. s frumentum) druge vojne potrebščine: frumentum ac commeatus, res frumentaria commeatusque, supportare frumentum commeatumque ex Sequanis C.; šalj.: proficisci ad commeatum argentarium Pl. za dobičkom od denarnih poslov.
č) vojni pratež, tren: commeatum omnem … non ante transmisit, quam … Suet.
d) (po)potna vprega: commeatus per municipia … disponere Suet. ustanoviti prepregališča.

complōtto m zarota, komplot:
complotto contro lo Stato protidržavna zarota
ordire, organizzare un complotto zaroto kovati
sventare un complotto preprečiti, onemogočiti zaroto

congiura f zarota:
ordire, tramare una congiura kovati zaroto
sventare una congiura preprečiti zaroto
la congiura del silenzio pren. zarota molka

contagio m (pl. -gi)

1. okuženje, okužba:
contagio diretto, indiretto direktna, indirektna okužba
prevenire il contagio preprečiti okužbo

2. kužna bolezen, kuga

3. pren. okužba, sprijenost, pokvarjenost

cortar ob-, od-, pri-rezati; jedkati; strugati; (od)sekati; striči; kastrirati, skopiti; prekiniti; (s)krajšati; osupiti, črtati (besedilo); odločiti, besedo imeti

cortar el aire zrak rezati (letalo)
cortar los bríos a uno komu peruti pristriči
cortar a cercén pri korenini odrezati
cortar la cólera a alg. komu jezo udušiti
cortar las combinaciones de alg. komu načrte prekrižati
cortar la conversación (a) komu v besedo vpasti
cortar bien un idioma tekoče govoriti kak jezik
cortar el lápiz priostriti svinčnik
cortar el paso a uno komu pot zapreti; komu namere preprečiti
hacerse cortar el pelo dati si lase ostriči
cortar de raíz s korenino izruvati
cortar las relaciones pretrgati stike
cortar en rued(ecit)as na režnje (kolesce) razrezati
cortar un vestido prikrojiti obleko; fig koga obrekovati
cortar la vida, cortar la existencia (a) koga umoriti, usmrtiti
cortar el vino rezati vino
cortando por lo bajo vsaj, najmanj
cortar por lo vivo, cortar por lo sano dotaknili se bolečega mesta; energično nastopiti (proti), ostre mere podvzeti
hace un frío que corta (la cara) mraz je, da kar reže
cortarse urezati se, raniti se; razpokati (koža od mraza); sekati se (svila); osupniti; obtičati v govoru
cortar las uñas nohte si pristriči

couper [kupe] verbe transitif od-, po-, pre-rezati; od-, po-, pre-sekati; prečkati; krojiti; prekiniti, ločiti, razdeliti; zmešati (npr. z vodo); skopiti; prevzdigniti (karte); križati (pot); blokirati, zapreti (cesto); vrezati, gravirati

couper à quelque chose (populaire) uiti čemu, odtegniti se čemu
tu n'y couperas pas d'une amende ne boš ušel globi
se couper križati se (ceste), familier biti si protisloven; figuré urezati se, izdati se
se couper en parlant zagovoriti se
couper du blé žeti žito
couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) ohromiti koga
couper par le plus court chemin ubrati najkrajšo pot
couper à travers champ teči čez polje
couper une carte s karto vzeti drugo karto (pri kartanju)
couper du roi s kraljem vzeti karto
couper chemin à quelque chose (figuré) zaustaviti kaj
couper le chemin à quelqu'un presekati komu pot
couper un cheveu, un fil en quatre dlako cepiti
couper court à quelque chose na kratko kaj prekiniti
se couper au doigt, se couper le doigt urezati se v, odrezati si prst
couper en deux prerezati na dvoje
couper l'équateur (marine) prepluti ekvator
couper la fièvre ustaviti vročico
couper l'herbe sous les pieds de quelqu'un (figuré) preprečiti komu načrte, prehiteti koga
couper la parole à quelqu'un komu v besedo vpasti
couper les ponts (figuré) prekiniti vse odnose
couper à, dans la racine zatreti v kali; popolnoma iztrebiti
se couper en quatre garati, opravljati več del hkrati
je me couperais en quatre pour lui zanj bi vse naredil
couper à la scie odžagati
couper le sifflet à quelqu'un (familier) utišati koga, k molku ga pripraviti
couper le souffle à quelqu'un (figuré) komu sapo vzeti
couper dans le vif v živo zadeti, uporabiti energične mere za ureditev zadeve
couper du vin rezati vino
couper les vivres (militaire) preprečiti dovoz (živeža)
ça me la coupe (populaire) to mi zapre sapo, onemim ob tem
donner sa tête à couper (figuré) pustiti si glavo odrezati, trdno zatrjevati
couper ras do golega ostriči

cure¹ [kjuə] samostalnik
zdravljenje (for)
zdravilo; prekajevanje, sušenje
tehnično vulkanizacija

prevention is better than cure bolje preprečiti kot zdraviti
past (all) cure neozdravljiv
to be under cure zdraviti se
cure for every sore zdravilo za vse bolezni
without a cure neozdravljiv, v obupnem stanju

Cynaegīrus, po večini rokopisov Cynegīrus -ī, m Kinajgir, Kinegir, Atenec, ki je po bitki pri Maratonu, ko so Perzijci bežali na ladje, skočil v morje in se z desnico oprijel sovražne tovorne ladje, hoteč ji preprečiti, da bi odrinila; ko so mu sovražniki odsekali desnico, je zadrževal ladjo z levico, a ko je izgubil tudi to, si je poskušal pomagati z zobmi: Plin., Iust., Cynaegiri exemplum imitatus Suet.

damping samostalnik
(prodajanje pod ceno) ▸ dömpingNa vsakem trgu je treba imeti merila za ugotavljanje in preprečevanje dampinga, monopolov in kartelov. ▸ Minden piacon feltételrendszert kell biztosítani a dömping, a monopólium és a kartellek felismerésére és megakadályozása.
Prodaja blaga pod ceno ni vedno povezana samo z dampingom ali nelojalno konkurenco. ▸ Az áru áron aluli értékesítése nincs mindig kapcsolatban csakis a dömpinggel vagy a tisztességtelen versennyel .
Cene se nižajo in damping je močno zakoreninjen. ▸ Esnek az árak, fokozódott a dömping.
Povezane iztočnice: davčni damping, plačni damping, socialni damping

dehidracija samostalnik
1. (izguba vode v telesu) ▸ dehidráció, kiszáradásMagnezij vzdržuje ravnotežje vode v organizmu in tako preprečuje dehidracijo kože. ▸ A magnézium fenntartja a víz egyensúlyát a szervezetben és így megakadályozza a bőr kiszáradását.

2. (postopek izsušitve) ▸ dehidratálás, dehidratáció, víztelenítésEtre sintetiziramo z intermolekulsko dehidracijo alkoholov. ▸ Az étereket az alkoholok intermolekuláris dehidratációjával szintetizáljuk.