Franja

couru, e [kurü] adjectif iskan; obiskovan

spectacle masculin couru zelo obiskovana predstava
(familier) c'est couru! to je gotovo, to je jasno!
tu seras sûrement reçu à ton examen, c'est couru ! gotovo boš naredil izpit, to je jasno!

človek¹ [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

3. mož, možak, osebnost: der Mann
biti mrtev človek ein toter Mann sein
človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
človek leta der Mann des Jahres
mali človek der kleine Mann
pravi človek der Richtige, der richtige Mann
primeren človek der geeignete Mann
človek z ulice der Mann von der Straße
človek v morju! Mann über Bord!
|
Bog-človek der Gottmensch
pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
človek božji! Menschenskind!
živ človek (ne/ni) keine Seele
bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
genetika človeka die Humangenetik
greh prvega človeka der Sündenfall
namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
tip/vrsta človeka der Menschenschlag
človeka vreden menschenwürdig
človeka nevreden menschenunwürdig
človeku podoben menschenähnlich
človeku podobna opica der Menschenaffe
lov na človeka die Menschenjagd
nauk o človeku die Menschenkunde
predstava o človeku das Menschenbild
človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
obleka naredi človeka Kleider machen Leute
človek človeku volk homo homini lupus

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od

dispiacere^*

A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)

1. ne ugajati:
non dispiacere še kar ugajati:
lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč

2. obžalovati, biti žal:
ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer

B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal

C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela

divertir [-vɛrtir] verbe transitif zabavati, razvedriti; odvrniti, odtujiti, odvračati; juridique poneveriti

se divertir zabavati se, razvedriti se (à z)
se divertir de quelqu'un, de quelque chose norčevati se iz koga, iz česa
divertir quelqu'un de son projet odvrniti koga od njegovega načrta
elle l'a diverti de sa famille odvrnila, odtujila ga je od njegove družine
divertir de l'argent poneveriti denar
le spectale nous a bien divertis predstava nas je zelo zabavala
il se divertit de mon embarras norčuje se iz moje zmedenosti, zadrege

dobi|ti (-m) dobivati bekommen (nazaj zurückbekommen, wiederbekommen, naknadno nachbekommen, zraven hinzubekommen); uradne dopise, ukor, pohvalo, blagoslov, predstavo: erhalten; (pogovorno tudi : kriegen, v določenih zvezah : erlangen)
dobiti kaj pri razdeljevanju: (etwas) abbekommen
ne dobiti ničesar nichts abbekommen
dobiti glasove pri glasovanjih: (Stimmen) auf sich vereinigen
dobiti jesti/ piti zu essen/ trinken bekommen
ugodnosti, olajšave ipd.: in den [Genuß] Genuss von … kommen
dobiti nagrado, priznanje ausgezeichnet werden mit
dobiti v dar geschenkt bekommen
dobiti vpogled v akte, dokumentacijo: Einsicht nehmen in
dobiti z zamenjavo ertauschen
dobiti s spraševanjem erfragen
dobiti koga doma antreffen
koga po telefonu: erreichen
dobiti igro das Spiel machen, gewinnen
figurativno dobiti zasluženo plačilo seinen Lohn bekommen
dobiti mlade Junge kriegen (tudi figurativno)
figurativno dobiti v roke/kremplje in die Finger bekommen
figurativno dobiti brco/čevelj einen Tritt bekommen
figurativno dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen
dobiti jo eine gescheuert bekommen, eine Ohrfeige bekommen
dobiti jo po glavi/nosu eins über den Schädel/Kopf bekommen, eine kalte Dusche bekommen, eins aufs Dach bekommen
dobiti jih Prügel beziehen, eine Tracht Prügel bekommen, Schläge bekommen/beziehen
dobiti jih po prstih (eins) auf die Finger bekommen
| ➞ → pogum, košarica, predstava itd.

dobrodel|en [é] (-na, -no) wohltätig
dobrodelen namen wohltätiger Zweck
dobrodelna organizacija die Wohltätigkeitsverein, der Wohlfahrtsverein, die Wohlfahrtsorganisation
dobrodelna pisemska znamka die Wohlfahrtsbriefmarke
za predstave, koncerte ipd.: Benefiz- ( die Benefizvorstellung), Wohltätigkeits- (koncert das Wohltätigkeitskonzert, predstava die Wohltätigkeitsvorstellung)

dobrodélen benéfico; caritativo

dobrodelno društvo sociedad f caritativa
dobrodelna predstava función f benéfica
dobrodelno delo obra f caritativa
dobrodelni nameni fines m pl caritativos

domišljijsk|i (-a, -o) Phantasie- (svet die Phantasiewelt, predstava das Phantasiebild)

domišljíjski (-a -o) adj. della fantasia, fantastico; fantasioso, immaginario:
domišljijski svet mondo della fantasia
domišljijska predstava immagine fantastica, fantasma

dopoldansk|i (-a, -o) am Vormittag; Vormittags- (čas die Vormittagszeit, vlak der Vormittagszug, maša die Vormittagsmesse, predstava die Vormittagsvorstellung, ura die Vormittagsstunde); nakupi ipd.: vormittäglich

dramski pridevnik
(o dramski umetnosti) ▸ dráma, drámaiTudi v šoli se je glasbeno udejstvovala, zelo dejavna je bila v dramski skupini. ▸ Az iskolában is zenélt és tevékeny volt a színjátszócsoportban is.
Film je zame malo težje področje, kajti štiri leta sem študirala dramsko igro. ▸ A film számomra nehezebb terület, mivel négy évig drámatagozatos voltam.
Povezane iztočnice: dramska pesnitev

eccezione f

1. izjema:
per te farò un'eccezione zate bom naredil izjemo
costituire un'eccezione, fare eccezione biti izjema, predstavljati izjemo
d'eccezione izjemen, izreden:
uno spettacolo d'eccezione izjemna predstava
ad eccezione di razen, izvzemši
PREGOVORI: l'eccezione conferma la regola preg. izjema potrjuje pravilo

2. ugovor, pripomba:
furono avanzate molte eccezioni izraženo je bilo veliko pripomb
sollevare un'eccezione pravo ugovarjati

egregiamente avv. izvrstno, odlično:
lo spettacolo è stato realizzato egregiamente predstava je bila odlično uprizorjena

eidētico agg. psihol. (m pl. -ci) eidetičen:
immagine eidetica eidetična predstava

ênkraten enkráten unique; single; solitary; done (ali happening ali occurring) but once; pogovorno oneoff

ênkratna prilika unique chance
ênkraten, enkráten dogodek unique occurrence, pogovorno one-off
ênkratna izvedba (predstava, prireditev) one-night stand
ênkratno plačilo lump-sum payment

entrada ženski spol vstop, vhod; vpad; uvoz, uvoznina; vstopnica; dnevni (denarni) inkaso; začetek, uvod; naslovni list knjige; vknjiženje; nastop službe; kratek obisk; predjed; razumevanje, zaupanje, naklonjenost

¡buena entrada de año! srečno novo leto!
entrada libre prost vstop
entrada prohibida, no hay entrada vstop prepovedan
cuota de entrada vstopnina, vpisnina, prijavnina
tarjeta, carnet de entrada vstopnica
dar entrada dovoliti
hallar entrada naleteti na odobravanje
hubo una gran entrada predstava je bila močno obiskana
irse entrada por salida ostati v ravnotežju
de primera entrada v prvem zagonu (zaletu)
frente con entradas visoko (široko) čelo
entradas y salidas dohodki in izdatki
dar entradas doživeti (imeti) uspeh (gledališka igra)

etiqueta ženski spol listek z napisom; predpisi za vedenje

etiqueta de Palacio dvorna etiketa
de rigurosa etiqueta v veliki gali
función de gran etiqueta gala predstava
traje, vestido de etiqueta gala obleka
estar de etiqueta biti si odtujen (nekdanji prijatelji)

fiks|en (-na, -no)

1. fix, fest, feststehend; tehnika (pritrjen, nepremakljiv) festeingebaut, stationär, ortsfest; (nerazstavljiv) unlösbar; Fix-, Fest-
fiksna točka matematika der Fixpunkt
fiksna cena der Festpreis, fester Preis
tehnika fiksna jermenica die Festscheibe
fiksna mezda der Festlohn
fiksna ponudba das Festangebot
fiksna vrednost der Festwert
fiksni kapital fixes Kapital
fiksni posel das Fixgeschäft
fiksni stroški množina fixe Kosten, Fixkosten
s fiksnimi obrestmi festverzinslich

2. medicina Zwangs- (ideja die Zwangsidee, predstava die Zwangsvorstellung)

film samostalnik
1. (posneta zgodba) ▸ filmJe lažje narediti film po literarni predlogi ali po svojem scenariju? ▸ Irodalmi alkotás vagy saját forgatókönyv alapján könnyebb filmet készíteni?
Film je bil nominiran za tri oskarje. ▸ A filmet három Oscar-díjra jelölték.
Film je posnet po resnični zgodbi. ▸ A film igaz történeten alapul.
Povezane iztočnice: celovečerni film, dokumentarni film, akcijski film, animirani film, erotični film, grozljivi film, biografski film, igrani film, risani film, pustolovski film, romantični film, gorniški film

2. neštevno (ustvarjalna dejavnost) ▸ filmOba igralca sta zvezdniški ikoni evropskega filma. ▸ Mindkét színész az európai film ikonikus sztárja.Že leta 1965 se je kot študent začel ukvarjati s filmom. ▸ Már 1965-ben diákként elkezdett filmmel foglalkozni.

3. (trak za snemanje) ▸ filmKaj storiti s praznimi škatlicami za film v dobi digitalne fotografije? ▸ Mihez kezdjünk az üres filmdobozokkal a digitális fényképezés korában?Povsod se je trudil in znal ujeti na film lepote in znamenitosti dotične dežele. ▸ Mindenhol keményen dolgozott, és sikerült is filmre vinnie az adott ország szépségeit és látnivalóit.
Čakam, da bodo razvili film in izdelali slike. ▸ Várom, hogy előhívják a filmet és elkészítsék a képeket.

4. (tanek sloj) ▸ film, filmrétegZaščitni sprej, ki naredi neviden zaščitni film, za barvane lase. ▸ Védőspré festett hajra, amely láthatatlan védőfilmréteget képez.
Kdor si mastno kožo preveč redno umiva, ji odvzame njen naravni zaščitni film. ▸ Aki túl gyakran mossa a zsíros bőrét, az megfosztja annak természetes védőrétegétől.Na stekleno ploščo so nanesli tanek film iz posebne umetne smole. ▸ Az üveglapra egy különleges műgyanta filmet vittek fel vékony rétegben.

5. (miselna predstava) ▸ filmPred očmi se mi je odvrtel film mojega življenja. ▸ A szemem előtt lepergett életem filmje.
Nepremično zrem v strop in v glavi se mi vrti film. ▸ Mozdulatlanul bámulom a mennyezetet, és forog a film a fejemben.
Še vedno se mi vsako jutro zelo na hitro odvrti film mojega otroštva. ▸ Még mindig minden reggel gyorsan lepereg előttem gyerekkorom filmje.