Franja

modestia -ae, f (modestus)

1. umerjanje, umerjenost, premišljenost, razsodnost: σωφροσύνην nonnumquam modestiam adpellare soleo Ci.

2. occ.
a) skromnost, nezahtevnost: Sen. ph., vitae Ci., T. skromno, nezahtevno življenje, humanitas et m. Ci. ep., meam cum in omni vitā, tum in dicendo moderationem modestiamque cognosti Ci., disserebat (sc. Tiberius) de magnitudine imperii, suā modestiā T. o skromnosti (= nepopolnosti, pomanjkljivosti) svojih sil.
b) gospodovanje (oblast, kontrola) nad seboj, mehkost, blagost, milostljivost, prizanesljivost: Catoni studium modestiae, decoris, sed maxime severitatis erat S., neque modum neque modestiam victores habent S.
c) (voljna) poslušnost, ubogljivost, pokornost, pokorščina, poseb. vojaška pokorščina, disciplina, strogi red (naspr. immodestia, licentia): tantā modestiā dicto audiens fuit iussis absentium magistratuum, ut … N. tako je bil pripravljen ubogati, superbiam per obsequium et modestiam effugere T., in milite modestiam desiderare C., ex more et modestiā militari L., militum in agmine laudare modestiam T., adversus modestiam disciplinae corruptus T.
d) nravnost, moralnost, čednost(nost), krepost(nost), blaga nrav, čut za poštenje, poštenost, dostojnost, spodobnost, sramežljivost, nežnočutnost, rahločutnost, obzirnost, lojalnost mišljenja: Pac. fr., Stat., neque sumptui neque modestiae suae parcere S.; metaf.: vultūs Q., vacui lecti Stat.

3. (v stoiški filozofiji) spoznavanje pravočasnosti, čut za pravi (primeren) čas (trenutek), časovna umerjenost, točnost (= gr. εὐταξία): modestia est scientia opportunitatis idoneorum ad agendum temporum Ci.

4. metaf. voljnost, mehkost, blagost, milost vremena ipd.: hiemis T., aquarum Plin. zmeren, miren tek.

moment [mɔmɑ̃] masculin trenutek, hip, moment; (= bon moment) pravi trenutek, (lepa) priložnost

à ce moment v tem trenutku, zdajle
au dernier moment v zadnjem trenutku
au, dans le moment où v trenutku ko
à tout (tous) moment(s) vsak hip, vedno, ob vsakem času, stalno, neprestano
dans un moment v hipu, takoj
dans, sur le moment hipoma, takoj
de moments en moments nepretrgoma
d'un moment à l'autre od trenutka do trenutka, vsak čas
de, dès ce moment od tega trenutka dalje
depuis un long moment že precej časa
du moment trenuten, sedanji
du moment que, oû od trenutka ko, odkar
en un moment v hipu
en ce moment v tem trenutku, sedaj
par moments od časa do časa
pour le moment trenutno
sur le moment tisti hip, v tistem trenutku
mauvais moment neugoden trenutek
les derniers moments zadnji trenutki
moment d'inertie (physique) vztrajnostni moment
moment psychologique psihološki, odločilni trenutek
avoir de bons moments imeti svetle, pametne trenutke
n'avoir pas un moment à soi ne imeti niti trenutka zase
lire à ses moments perdus brati v svojem prostem času
manquer le moment zamuditi priložnost, pravi trenutek
saisir le moment favorable zgrabiti za priložnost
un moment, s'il vous plaît! trenutek, prosim!

mōriō -ōnis, m (gr. μωρός) pravi norec, dvorni norček: Plin. iun., Mart., Lamp., Aug.

môštnica ž kruška od koje se pravi mošt, šira

moždàbitić m redko kdor namesto odločne trditve pravi "morda": intelektualac -- eventualac, moždabitić

napótiti -im i napotíti -potim i napotíti -im
I.
1. uputiti: napotiti koga na pravo misel
2. naputiti, navesti na pravi put: kažipot nas je napotil na grad
II. napotiti se uputiti se, naputiti se, krenuti na put

napotováti -újem
I.
1. upućivati: napotovati koga na pravo misel
2. napućivati, navoditi na pravi put: napotovati mladino k rednemu življenju
II. napotovati se odlaziti, spremati se za put: napotovati mladino k rednemu življenju
III. napotovati se odlaziti, spremati se za put: napotovati se proti domu

nick² [nik] samostalnik
zareza; rovaš, palica z zarezami; reža na glavici vijaka
tisk signatura; pravi trenutek

in the nick of time o pravem trenutku

nick³ [nik]

1. prehodni glagol
zarezati, urezati; spodrezati (konju rep); zadeti pravi trenutek; uganiti, pogoditi (resnico); ujeti (vlak)
britanska angleščina, sleng ujeti (tatu)
sleng ukrasti
ameriško, sleng goljufati; dobro vreči (kocko v hazardni igri)

2. neprehodni glagol
skrajšati, presekati pot (in)
skočiti v (besedo); križati se (govedo)

to nick out izrezljati

ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

2. occ.
a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

3. occ. kot voj. t.t.
a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. — Adv.
a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
e) per ordinem = in ordine: Q.
f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q. —

5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.

òsjenač -jēnča m (ijek.), òsenač -ēnča m (ek.) bot. pravi pelin

perspective² [pəspéktiv] samostalnik
geometrija, umetnost perspektiva, risba, slika iz perspektive; upanje, pričakovanje, obet; vidik, razgled
figurativno pogled v globino, prihodnost; pogled na stvari, dogodke v pravi luči

in (true) perspective v (pravi) perspektivi
he has no perspective stvari ne vidi v pravi luči

porcelánka ž
1. lula od porculana, porcelana
2. porculanača, porcelanača, glina od koje se pravi porculan, porcelan
3. obično mn. zool. porculanke, porcelanke, Cypraeidae

psíha ž psiha, sobno zrcalo pred kojim se pravi toaleta

rákvar -ja m stolar koji pravi kovčege, mrtvačke sanduke

Rattenschlange, die, Tierkunde Gattung: pravi gož

regular¹ [régjulə]

1. pridevnik
pravilen, regularen, reden; urejen, običajen, normalen, vsakdanji; predpisan, točen; zakonit; izučen; simetričen
ameriško, pogovorno popoln, pravi pravcati, skoz in skoz

as regular as clockwork točen kot ura
at regular intervals v rednih presledkih
a regular cook pravi pravcati kuhar
the regular army redna vojska
the regular course of events normalni potek dogodkov
a regular customer stalni odjemalec
a regular hero pravi (pravcati) junak
regular people ljudje z urejenim življenjem
regular pulse normalen pulz
regular session redno zasedanje
regular soldier reden, poklicni vojak
regular troops redne čete
regular year (judovsko) navadno leto (354 dni)
he is a regular swell on je pravi elegan
it was a regular siege bilo je (to) pravo obleganje
he is a regular bear figurativno on je pravi (pravcati) medved
to be regular in one's diet strogo se držati diete
he has no regular profession nima nobenega pravega poklica
to keep regular hours točno se držati ure v svojem delu
to lead a regular life živeti redno, urejeno življenje

2. prislov
redno; zares

he is regular angry on je zares (pošteno) jezen

right⁴ [ráit] prehodni glagol & neprehodni glagol
znova postaviti; vzravnati (se); popraviti (se); urediti (se); uravnati (se), spraviti (se) v ravnotežje; poravnati, popraviti (krivico, škodo); pomagati (komu) do njegove pravice, rehabilitirati (koga)
navtika priti v pravi položaj

to right the helm uravnati krmilo
to right oneself popraviti se
this fault will right itself ta napaka se bo sama popravila
the ship righted herself at last ladja se je končno zopet vzravnala

right angle [ráitæŋgəl] samostalnik
matematika pravi kot

rīte, adv. (prim. rītus)

1. po pravem (pravilnem, ustreznem, primernem) verskem običaju, v skladu s pravili verskega običaja, po bogoslužnih (bogočastnih) zakonih, s pravimi (pravilnimi, ustreznimi, primernimi) obredi, s predpisanimi obredi, slovesno: H. idr., deos rite colere Ci., mactare bidentes V., rebus divinis rite perpetratis L., ludi rite facti Ci., templa rite dictata O.

2. metaf.
a) kot publicistični in jur. t.t. na slovesen način, na po zakonu predpisan način, zakonsko predpisano, zakonito, svečano, slovesno: testes rite affuerunt Corn., non rite creatus tribunus Q., testamentum rite perfectum Icti.
b) po pravici, upravičeno, na pravi način, kakor je treba, spodobno, kot se spodobi, (kot je) prav, pravilno: deum rite beatum dicere Ci., rebus rite paratis V., si maxima Iuno rite vocor O.; occ. k sreči, po sreči, srečno: rite venire Pl., tu rite propinques augurium V., rite secundarent visūs V., rite maturos aperire partus H.
c) po stari navadi (šegi, običaju), po starodavni navadi (šegi, običaju), navadno, običajno: quorum (sc. Scytharum) plaustra rite trahunt domos vagas H., religati rite equi V., retinentes pocula rite Lucr.