Franja

étalier [etalje] masculin lastnik mesnice

garçon masculin étalier mesarski pomočnik, prodajalec

frappeur, euse [-pœr, öz] adjectif

esprit masculin frappeur duh (prikazen), ki potrka na steno, pohištvo, če ga pokličemo; masculin kovaški pomočnik, technique kovalec (novcev), vtiskovalec (v usnje, v papir)

indenture¹ [indénčə] samostalnik
pravno (pismena) pogodba, pogodbena listina
ekonomija, pravno učna pogodba
pravno uradni popis; nazobčanje, cikcak, zareza

indenture of lease najemna pogodba
to take up one's indentures; ali to be out of one's indentures izučiti se, postati pomočnik
to make indentures voziti barko (pijanec)

ključavničarsk|i (-a, -o) Schlosser- (pomočnik der Schlossergeselle, vajenec der Schlosserlehrling, delavnica die Schlosserwerkstatt, obrt das Schlosserhandwerk, delo, izdelek die Schlosserarbeit)

ključávničarski

ključavničarska delavnica atelier moški spol de serrurier, serrurerie ženski spol
ključavničarski mojster serrurier moški spol, ajusteur moški spol
ključavničarski pomočnik (vajenec) ouvrier (apprenti) serrurier moški spol (ali ajusteur moški spol)

ključávničarski

ključavničarsko delo trabajo m de cerrajería
ključavničarska delavnica (taller m de) cerrajería f
ključavničarski mojster maestro m cerrajero
ključavničarski pomočnik (vajenec) oficial m (aprendiz m) (de) cerrajero

lēgō -āre -āvī -ātum (lex)

I. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu kaj: quin potius, quod legatum est tibi negotium, id curas? Pl. —

II. occ.

1. kot držpr. t.t.
a) odposlati (odpošiljati) koga kam kot poslanca (s kakšno nalogo): hominem suae civitatis in primis honestum ac nobilem … legarunt ad Apronium Ci., tres adulescentes in Africam legantur, qui ambos reges adeant S., quos Athenienses Romam ad senatum legaverant Gell.; metaf. komu kaj po poslancih sporočiti (predati): quae verba legaverint Rhodii ad hostium ducem Gell.
b) koga postaviti za legata (podpoveljnika), izvoliti (vzeti) koga za legata (podpoveljnika), imenovati koga za legata (podpoveljnika): Ligarium senatus idem legaverat Ci., ne legaretur A. Gabinius Cn. Pompeio expetenti Ci., Dollabela me sibi legavit Ci. ep., Calpurnius … legat sibi homines nobilīs factiosos S.

2. kot jur. t.t. komu kaj v oporoki volíti ali sporočiti (sporočati), zapustiti (zapuščati) komu kaj v dediščino: legavit uxori mundum omne penumque Luc. ap. Gell., Fabiae pecunia legata est a viro Ci., signa, tabulae, quas populo Caesar unā cum hortis legavit Ci., is, cui omne argentum legatum est Q.; legare alicui aliquid ab aliquo voliti komu kaj tako, da mora to volilo izplačati glavni dedič: ei (sc. uxori) testamento legat grandem pecuniam a filio Ci. veliko vsoto denarja, ki naj jo izplača sin. — Od tod subst.

1. lēgātus -ī, m
a) poslanec: legati ex auctoritate senatus legabantur Ci., legatos deprecatoresque mittere Ci., cum Athenienses ad senatum legatos de suis maximis rebus mitterent Ci., legatos mittere de pace C., L. idr., legatos mittere ad indicendum bellum L., missi magnis de rebus uterque legati H., hinc ubi legati rediere, negata ferentes arma Aetola sibi O.
b) α) legat, podpoveljnik (gr. ὑποστράτηγος) = najvišji pomočnik vojskovodje: summo imperatori legatus, L. Lucullo, fuit (sc. Murena) Ci., in altera parte fluminis A. Titurium Sabinum legatum cum sex cohortibus reliquit C.; ob odsotnosti višjega poveljnika (vojskovodje) je prevzel poveljništvo najstarejši legat kot legatus pro praetore = namestnik vojskovodje: C. Legati so bili možje senatorskega stanu, ki jih je senat izbiral in pošiljal na bojišče (od tod njihov naziv); v času cesarjev je imela vsaka legija svojega legata (legati legionum): legatus legionis in Germaniam missus est Suet., legato legionis … ignominiā notato Suet. V mirnih provincah so bili legati za časa republike le upravni, namestniku podrejeni uradniki brez vojaškega poveljstva: N. idr. legatum sibi legare Ci. β) v cesarski dobi od cesarja v provinco poslani cesarski namestnik. „Legati Caesaris“ so imeli prokonzulsko, ob njih delujoči „legati legionum“ pa propretorsko oblast: at Caesar cognita morte legati, ne provincia sine rectore esset, A. Didium suffecit T., ergo egressi, ego (sc. Agricola) veterum legatorum vos priorum exercituum terminos T., Auli Plauti legati consularis … ductu Suet., legatum … Syriae consularem suppetias ferentem … fugaverant Suet.

2. lēgātum -ī, n zapis v oporoki, volilo: Plin. iun., Suet., Ulp. (Dig.), solutio legatorum Ci., Hortensii legata cognovi Ci. ep., legatum habere in testamento alicuius Petr., legatum peto ex testamento Q.

Opomba: Star. cj. pf. lēgāssit = legaverit: Tab. XII. ap. Ci. et ap. Ictos.

lekarnarski, lekarniški de farmacia

lekarnarski pomočnik practicante m de farmacia; mancebo m de botica
lekarniška teža peso m medicinal

lekárnarski, lekárniški de pharmacie, de pharmacien

lekarnarski poklic profession ženski spol de pharmacien, pharmacie ženski spol
lekarnarski pomočnik aide moški spol (du) pharmacien, préparateur moški spol en pharmacie

loblolly [lɔ́blɔli] samostalnik
botanika južnoameriški bor; gosta ovsena kaša

navtika loblolly boy (ali man) pomočnik ladijskega zdravnika

maçon [masɔ̃] masculin zidar; prostozidar

maître, compagnon, apprenti, ouvrier masculin maçon zidarski mojster, pomočnik, vajenec, delavec
(figuré) abeille féminin, fourmi féminin maçonne čebela, mravlja delavka
manger comme un maçon (familier) jesti kot mlatič (z velikim tekom)
j'aimerais mieux servir les maçons (figuré) rajši bi šel kamenje tolč na cesto

magister -trī, m (dvojni komp. k deblu adj. māg-nus) pravzaprav „višji“ (naspr. minister)

1. najvišji, največji, predstojnik, načelnik, nadzornik, vodja, ravnatelj, vrhovnik: populi Ci., Sen. ph. (uradni naslov diktatorjev), equitum L., N., Sil., Suet. poveljnik konjenice (in hkrati diktatorjev uradni pomočnik), peditum Amm. poveljnik pehote, armorum (= militum) Amm., rei militaris L. ali militiae S. ali belli Sil. vojskovodja, sacrorum L. nadsvečenik, morum Ci. ep. nravstveni nadzornik (= cenzor), curiae Pl., vici Suet. podžupan (mestne četrti), okrajni predstojnik, chori canentium Col. glasbeni vodja, zborovodja, pevovodja, operarum (operum) Col. nadzornik = officiorum singulorum Col., toda magister officiorum Amm., Aur. kancler, minister za notranje zadeve, tudi samo magister (sc. officiorum) Cass. dvorni maršal, dvorni upravitelj, societatis ali in societate Ci. ep. ravnatelj družbe glavnih (davčnih) zakupnikov (publicani), scripturae ali in scripturā Ci. ravnatelj družbe za dohodke od pašnikov (za pašnino) (od tod: in scripturā pro magistro dat operas Ci. je podravnatelj … ), pecoris Varr., Ci., L. nadpastir, ovium V. ovčar, elephanti L., Sil. vodnik (gonič) slonov, asini Ap. oslov lastnik, oslar, navis (navium) L., Petr., Sil., Amm. poveljnik ladje, ladjevodja (gr. ναύαρχος), pa tudi lastnik ladje, ladjar (in obenem vodja, gr. ναύκληρος): H., pesn. tudi krmar: V., convivii Varr., Ap. ali cenandi Ci. ali cenae Mart. (= gr. συμποσίαρχος) vodja pojedine, prvomestnik pri pojedini, urejevalec pojedine, „stoloravnatelj“, memoriae Amm. pisarniški ravnatelj, tajnik.

2. occ.
a) znanstveno izobražen učitelj (naspr. discipulus): H., Sen. ph., ludi magister Ci. ali magister disciplinae Col. šolnik, učitelj, ludi litterarii magister Amm., Aur. učitelj začetnih naukov (= osnovnošolski učitelj), docendis publice iuvenibus (dat.) magister Gell. javni učitelj, artis Q., artium Ci., Petr., artium liberalium Aug., dicendi Ci., eloquentiae Q., rhetoricus Amm., religionis, virtutis Ci., vivendi N. fr., Petr., Suet., uti magistro volo Ci., invideo magistro tuo, qui te tantā mercede nihil sapere docuit Ci.; od tod nadzornik mladine, vzgojitelj, pedagog: me filiis relinquont quasi magistrum Ter.; metaf.: Sil., est omnium rerum magister usus Ci., usus est magister optimus Ci., me docuit usus magister egregius Plin. iun., stilus optimus dicendi magister Ci., stultorum iste (sc. eventus) magister est L., timor, non diuturnus magister officii Ci., magister artis ingeniique largitor venter Pers., muti magistri Gell. knjige.
b) gladiatorski mojster, borilni učitelj gladiatorjev: Tert.
c) učitelj razrezovanja: Iuv.
d) predstojnik strelnih enot (strelil), poveljnik strelnega orožja: Amm.
e) stečajni upravitelj, upravitelj stečajne mase (konkurzne imovine): Ci. idr.

3. metaf. vodnik, svetovalec, pobudnik, predlagatelj, spodbujevalec, povzročitelj, vzročnik: Mart., si quis magistrum cepit ad eam rem improbum Ter., qui dux isti quondam et magister ad despoliandum Dianae templum fuit Ci., ferre se magistrum alicuius rei T., magistrum (sc. Senecam) exuere T. odstraniti, saepe in magistrum scelera redierunt sua Sen. tr., servire timido pudet magistro Stat.

mesárski butcher's, of a butcher; like a butcher; butcherly, (krvav) bloody

mesársko klanje butchery, slaughter, massacre
mesárska muha flesh-fly
mesárski pomočnik butcher's assistant, butcher's boy

mesárski (de) boucher

mesarsko klanje massacre moški spol, tuerie ženski spol, carnage moški spol, familiarno boucherie ženski spol
mesarski mojster (maître moški spol) boucher moški spol
mesarska muha mouche ženski spol à viande, mouche bleue (de la viande)
mesarski pomočnik garçon moški spol boucher

mesárski de carnicero

mesarsko klanje carnicería f
mesarski mojster maestro m carnicero
mesarska muha moscarda f
mesarski nož (vajenec) cuchillo m (aprendiz m) de carnicero
mesarski pomočnik mozo m de carnicería

meunier, ère [mönje, ɛr] adjectif mlinarski; masculin, féminin mlinar, -ica

garçon masculin meunier mlinarski pomočnik
échelle féminin de meunier strme stopnice; féminin modra sinica
(vieilli) à la meunière z moko
truite féminin (à la) meunière postrv z moko

mizárski de menuisier, de menuiserie; d'ébéniste, d'ébénisterie

mizarska delavnica (atelier moški spol de) menuiserie ženski spol, ébénisterie ženski spol
mizarski klej colle forte
mizarski mojster (maître moški spol) menuisier moški spol (ali ébéniste)
mizarski pomočnik ouvrier moški spol menuisier (ali ébéniste)

mizárski (-a -o) adj. di, del, da falegname:
mizarska delavnica bottega di falegname
les. mizarska plošča paniforte
mizarski klej colla da falegname
mizarski mojster, pomočnik maestro falegname, aiutante del falegname
mizarsko kladivo martello da falegname
mizarski kotomer quartabuono
mizarsko dleto pedano

mizárski de carpintero, de ebanista

mizarski pomočnik oficial m (de) carpintero (ozir. (de) ebanista)
mizarski vajenec aprendiz m de carpintero
mizarski mojster maestro m carpintero, maestro m ebanista
mizarska delavnica (taller m de) carpintería
mizarsko delo obra f de carpinteríia
mizarski klej cola f fuerte

mlínarski meunier, de meunerie

mlinarska industrija industrie ženski spol meunière
mlinarski pomočnik garçon moški spol meunier