Franja

двойственность f dvojnost, dvojna podoba; dvoumnost, dvoličnost, neodkritosrčnost

икона f ikona, sveta podoba (pravosl.)

казалось (brezos.) bilo je videti; podoba je bila;

портрет m podoba (kip, fotografija) osebe

прообраз m podoba prihodnosti

abnuentia -ae, f (abnuere) zanikovanje, zavrnitev; kot govorna podoba: criminis Aug.

abscēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. oditi, odhajati, umakniti (umikati) se (naspr. accedere): minasque, ni procul abscedat ..., addunt O. Izhodišče: abscede hinc Pl.; z abl.: latere tecto Ter. = rešiti se, thalamo Sil., triclinio Suet.; večinoma s praep.: ab illis, e conspectu Pl., numquam senator a curia abscessit aut populus e foro L., a corpore (mortui) T. Smer (redko sporočeno): istuc Pl., retro Sil., Rhodum T., navis longe in altum abscesserat Pl. je odplula; voj. odriniti, umakniti se: inde L., Thebani Spartā abscesserunt N., absc. ab Hannibale L., nec ab armis aut loco suo, moenibus, a moenibus L., obsidione L. opustiti obleganje, Thyrio, a Capuā L., Armeniā T., neque prius abscesserunt (sc. e proelio) N.; pogosto brezos.; non ante abscessum est, quam ... T. niso se prej umaknili, manibus aequis abscessum T. bitka je ostala neodločena.

2. (o zvezdah) odmakniti se, premakniti (premikati) se: cur Veneris stella numquam longius XLVI partibus, Mercurius viginti tribus a sole abscedat Plin., luna abscedens (naspr. accedens) Plin. pojemajoči, stari mesec.

3. odmikati se = (iz)giniti: cor abscedet Ci., quantum mare abscedebat L. je izginjalo izpred oči.

4. subst. pt. pr. abscēdentia -ium, n (slikarsko in arhit.) v perspektivi odmikajoči se deli (naspr. prominentia): Vitr.

5. medic. izločati se iz telesa, gnojiti se: aliquid sub lingua abscedit Cels.; subst. neutr. pl. (pt. pr.): omnia abscedentia (= omnes abscessus) Cels. gnojne razjede.

— II. pren.

1. (časovno) oddaljiti (oddaljevati) se: neque admodum a pueris abscessit (in daleč) neque admodum adolescentulust Naev. fr.

2. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se čemu: incepto irrito L., non militaribus modo, sed civilibus quoque muneribus L., nec ... ille (Piso) abscessit (od obtožbe) T.

3. iti s tega sveta, umreti: Cypr., cogitet, quam purus abscedat Lact.

4. (pre)miniti, (iz)giniti, zapustiti (koga): somnus ut abscessit O., abscesserat imago (sanjska podoba) Plin. iun.; cito ab eo haec ira abscedet Ter. ga bo minila; z dat.: nonne vides Pallada mihi abscessise? O. da me je zapustila.

5. occ. upasti (upadati), izgubiti (izgubljati) se, zmanjk(ov)ati (naspr. accedere): cives urbium, quae regno abscedunt L., ne quid abscederet Suet.; (v besedni igri): abscedent minae, non accedent Pl.

Opomba: Star. abscēssem = abscēssissem: Sil.

abūsiō -ōnis, f (abūtī)

1. raba kake besede v nepravem pomenu = κατάχρησις (govorna podoba): Ci., Corn., Aug. idr., per abusionem (= abusive 1.) Q., Icti.,

2. zloraba: Eccl.; pren. poniževanje, zaničevanje, zasramovanje: Pozni pisci.

aegis -idis, acc. -idem, pesn. -ida, abl. -ide, f (gr. αἰγίς)

I. egida, pri Hom. in po njem tudi pri nekaterih rim. pesnikih ščit, ki ga Zeus z levico stresa in tako povzroča nevihto, podoba nevihtnega oblaka: cum saepe (Iuppiter) nigrantem aegida concuteret V. V pohomerskih mitih je egida z Meduzino glavo okrašena koža koze (αἴξ), ki je dojila Jupitra: Hyg.; to egido so si predstavljali zdaj kot ščit, zdaj kot Jupitrov oklep: Lact., Serv. Prisojali so jo tudi Minervi kot luskinast oklep z Meduzino glavo v sredini in s kačami ob robu ali kot ščit, ki ga drži v levici: H., O., aegida ... Palladis arma ... polibant V.; od tod pren.: zaščita, zaklon: hac aegide dives Amor O.

— II. rumena macesnova strženika: Plin.

Aesculāpius -iī, m (izpos. po dor. soobl. Αἰσκλαπιός = at. Ἀσκληπιός) Ajskulap (Eskulap), mitični sin Apolona in Nimfe Koronide (Corōnis), Polidarijev in Mahaonov oče, Hironov učenec v zdravilstu in lovstvu. Homer ga omenja kot zdravnika. Pozneje so ga zaradi njegovega velikega zdravilskega znanja prestavili v nebo in ga častili kot boga zdravilstva poseb. v Epidavru. Od tod so ga po nasvetu sibilskih knjig ob kugi l. 292 prepeljali v podobi Eskulapove kače v Rim in mu postavili svetišče na Tiberskem otoku. Eskulapu je bila posvečena kača, podoba pomlajajoče se življenjske moči in zdravniške bistroumnosti. Upodabljali so ga z grčavko, kačo in torilom: Varr., Ci., L., O., T. idr. V pl. tres ali plures Aesculapii: Ci., Tert., Arn.

āles -itis (āla in it od glag. ire; ales torej = „krilohodec“)

I. kot adj.

1. krilat: ales avis Ci. (Arat.) o ozvezdju, angues alites Pac. ap. Ci., illo Pacuviano invehens alitum anguium curru Ci., ales serpens H., al. currus Sen. tr. voz, ki ga vlečejo krilati zmaji, deus ales (= Mercurius) O., Stat., al. Auster (kot bog vetra) V., al. Aëllo O., al. Pegasus H. = equus ales O., puer ales H. krilati deček = Amor, Fama ales Ci.

2. pesn. pren. hiter, uren, bežen: passu volat alite virgo O., alite plantā Sil., ales plumbum Sil., al. imago Sil. bežna sanjska podoba, arundo (puščica) Prud., velocitas Amm. zelo velika, silna.

II. kot subst. āles -itis, f, le pri pesnikih tudi m

1. (velika) ptica, ptič (ponavadi le pesn. in v poklas. prozi): Varr., Lucr., Mart., Iovis ales V., O. orel, al. Iunonia O. pav, Palladis al. O. sova, nec Tityi iecur relinquit ales H. jastreb, Phoebēius al. O. krokar, Daulias al. O. slavec, al. sacer V. = ἱέραξ, kragulj (preroška ptica), Chaonis al. O. ali al. exterrita V. ali al. Cythereïa Sil. golob, Phasidis al. Stat. fazan, al. imitatrix O. papiga, cristatus al. ali lucis praenuntius ales O. petelin, vasta al. Cl. noj, Caystrius al. O. ali canorus albus al. H. labod pevec, prim.: album mutor in alitem H., od tod pren.: Varius Maeonii carminis ales H. pevec s Homerjevim poletom; alites matutinae Pr., alites villaticae Plin. prihišna perjad, cuculus ales temporaria Plin. ptica selivka.

2. (v avgurskem jeziku) preroška ptica (alites so naznanjale prihodnost z letom, oscines s svojim petjem): L. idr., huc tum illuc volent alites, tum a dextra tum a sinistra parte canant oscines Ci., aves quaedam et alites et oscines, ut nostri augures appellant, rerum augurandarum causā esse natas putamus Ci.; od tod

3. met. (preroško) znamenje, predznamenje: bonā ali secundā alite H., Cat., malā ali lugubri alite H., potiore alite H.

4. (o krilatih božanstvih in drugih mitoloških bitjih) krilatec: Tegeaticus al. ali impiger al. Stat. ali Cyllenius al. Cl. = Mercurius, aureus al. Stat. = Perseus.

Opomba: Abl. sg. adj. -e, pesn. -ī, abl. sg. subst. -e, gen. pl. alitum, pesn. v raztegnjeni, po u-jevski sklanjatvi narejeni obliki ālituum: V., Lucr., Stat.; neutr. pl. ni.

altar [ɔ́:ltə] samostalnik
oltar

altar boy ministrant
altar bread hostija
to lead to the altar oženiti se
high altar glavni oltar
altar piece oltarna podoba

alter -era -erum (iz *aliterus, komp. k alius, alis, prim. gr. ἀλλό-τρ-ιος)

1. eden (drugi) od dveh ali obeh: alter exercitus L., (Agesilaus) fuit... altero pede claudus N. na eno nogo, Spartam cum oppugnavit, alterum tenuit cornu N. je poveljeval enemu krilu, non uterque, sed alter Ci., aut uterque aut certe alter L., aut alter aut invicem uterque Q., ita est utraque res sine altera debilis Ci., consules alter ambove, S. E. V. (= si eis videbitur ali videatur ali videretur) en konzul ali oba, konzula vsak zase ali oba skupaj (stalno besedilo senatskih sklepov), npr.: uti... consules, alter ambove, S. E. V., rationem agri habeant Ci., uti... consules, alter ambove, S. E. V., cognoscerent, qui ager iis coloniis esset Ci.; tudi obratno:... consules ambo alterve, si iis videbitur,... Front.; po tem: parentes ambo alterve Gell.; s partitivnim gen.: absente consulum altero ambobusve L.; nam. gen. kak predlog: alterum de duobus Ci., alter ex censoribus L., altera ex duabus causis Sen. ph. V pl. stoji alter le pri subst., ki so pl. tant., npr.: alteris iam litteris nihil ad me de Attica Ci. ep., alteris castris pervenit ad oppidum Cu., ali pa, če označuje določeni subst. v pl. več stvari kot eno celoto: ad Brutumque nostrum hos libros alteros quinque mittemus Ci. (prvih pet knjig, namreč „de finibus“, mu je bil že prej poslal). Distributivno: Ca., Kom., L. idr., quorum (consulum) alter exercitum perdidit, alter vendidit Ci. eden — drugi, finis alterius est honestas, alterius turpitudo Ci., altera ex parte Bellovaci... instabant, alteram Camulogenus... instructo exercitu tene-bat C.; nam. tega ret. izmenično: alter — hic, alter — iste Ci., alter — ille Fl.; nam. drugega alter stoji kak subst. (nom. propr.): Epaminondae, Leonidae..., quorum alter (sc. Epam.)... quaesivit, Leonidas autem... Ci.; en alter včasih izpuščen: duae turmae haesere: altera metu dedita hosti, pertinacior (sc. altera)... L. V pl., če sta distributivno postavljena pojma kolektivna: alteri dimicant, alteri victorem timent Ci. en del — drugi, eni — drugi, alteri se in montem receperunt, alteri ad impedimenta se contulerunt C.; alternativno: alter alterius... ova frangit Ci. drug drugega, alter alteri inimicus erat C. drug drugemu, uterque vociferari et certatim alter alteri obstrepere L., horum ex altera in alterius familiae locum fieri non licebat N., alter censor alterius iudicium non reprehendit Ci. V pl. (kakor pri distributivni rabi): alteri alteros aliquantum attriverant S.; kot apoz. v sg. pri pl.: quod cum accidisset, ut alter alterum necopinato videremus, surrexit statim Ci., si quidem istis... duae res maximae altera alteri defuit Ci., Sergius Verginiusque, noxii ambo, alter in alterum causam conferunt L., domus et villa altera ad alterum consulem transferebantur Ci. ena enemu, druga drugemu; nam. dvojnega alter tudi: unus alteri Pl., uterque — alterum Ci., alteruter alterum N., utrique alteris freti S., neutrum eorum contra alterum iuvare C., ut neutra alteri officiat, ut nemo sit alteri similis Q.

2. occ.
a) (kot števnik) α) drugi: C., L., H. idr., proximo, altero, tertio die Ci., quadriennio post alterum consulatum Ci., tu nunc eris alter ab illo V. drugi za onim (ki je prvi), haec fuit altera persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut... (le toliko za prvo) N., unum genus est eorum, qui possessiones habent, alterum, qui dominationem exspectant, tertium genus est aetate iam adfectum, quartum sane varium Ci.; poseb. pri deseticah in stoticah vrstilnih števnikov: altero vicesimo die Ci. (na) 22. dan, centesima lux est haec ab interitu P. Clodii et opinor altera Ci. 102. dan, anno trecentesimo altero, quam Roma condita erat L. v 302. letu po ustanovitvi mesta Rima, annus alter ab undecimo V. 12. leto. Adv. alterō drugič: Fest. β) alterum tantum Ci. še enkrat toliko; večinoma v abl. mensurae: altero tanto maior Ci. ali longior N. še enkrat tako velik, dolg, dvakrat večji, daljši. γ) unus et (atque, aut, vel) alter (za označitev določenega števila) eden ali dva: unus et alter dies intercesserat Ci.; (za označitev nedoločnega števila) eden in drugi, ta in oni = kaka dva, nekaj (nekoliko, malo) jih, malokateri: testis unus et alter dicit breviter Ci., una atque altera aestas potest Galliam vinculis astringere Ci., experiendam rem in uno aut altero esse L., versus concinnior unus et alter H. δ) pren. pri apelativih in apelativno rabljenih lastnih imenih drugi = po svojih lastnostih imenovanemu apelativu enak: Verres alter Orcus Ci., altera patria,... Messana Ci., Hamilcar, Mars alter L., prope Hannibal alter Aur., prope alter Camillus Cl.; od tod (o iskrenih prijateljih): alter ego Ci. drugi jaz, tamquam alter idem Ci. drugi jaz sam, ves jaz, moja zrcalna podoba.
b) nasproten, protiven: signum Cupidinis ex marmore, ex altera parte (nasproti mu) Hercules ex aere Ci., amicis suis potestates dederant, alterius factionis principes interfecerant N. nasprotne stranke, altera pars Ci., L. idr. nasprotna stranka, altera ripa C. onstranski; pesn. evfem. drugačen, različen, spremenjen: metuit secundis alteram sortem... pectus H. spremenjene usode = nesreče, quotiens te speculo videris alterum H. čisto spremenjenega = grdega; tako tudi v avgurskem jeziku altera (= infausta) avis zlovešča ptica: P. F.
c) drugi = bližnji, sočlovek: qui alteri exitium parat, eum scire oportet sibi paratam pestem parem Enn. ap. Ci. (prim. pregovor: „kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade“), qui alterum incusat probri, eum ipsum se intueri oportet Pl., si cum altero contrahas Ci., qui nihil alterius causā facit Ci.; poseb. z nikalnico: Pl., ne sit te (abl. compar.) ditior alter H., Fonteius... Antoni, non ut magis alter, amicus H.

Opomba: Gen. sg. praviloma alterīus, pri daktilskih pesnikih (zaradi metruma) alterius: rúrsus et álteriús lentúm convéllere vímen V.; dat. sg. alterī (za vse tri spole), toda (po naliki) tudi za masc. altero: Neptuno, altero Iovis... fratri Ci., za fem. alterae: Pl., Ter., Col., praefuit alterae equitum alae N., ne qua legio alterae legioni subsidio venire posset C. Sinkop. obl. (pri pesnikih) altrius, altri, altris. Gen. alterīus in dat. alterī nadomeščata tudi ta dva sklona zaimenskega adjektiva alius (gl. opombo pri tem geslu).

amour [amur] masculin ljubezen, zaljubljenost, strast; ljubček, -ica, srček; amor(ček); pluriel ljubezni, ljubezenske dogodivščine

amour de la patrie, de la liberté, du prochain ljubezen do domovine, do svobode, do bližnjega
amour libre, platonique, maternel svobodna, platonična, materinska ljubezen
amour de la vérité, de la nature, des voyages resnicoljubnost, ljubezen do narave, do potovanja
déclaration féminin d'amour lettre féminin d'amour, mariage masculin d'amour ljubezenska izjava, ljubezensko pismo, poroka iz ljubezni
amour de soi samoljubje
par amour de zaradi, zavoljo
pour l'amour de vous vam na ljubo, zaradi vas
pour l'amour de Dieu za božjo voljo
les amours de la jeunesse mladostne ljubezni
petit amour putto, kip ali podoba golega otročička
un amour d'enfant, de petit chapeau srčkan otrok, klobuček
avoir l'amour de son métier ljubiti svoj poklic
écris-moi, mon amour! piši mi, ljubi(a) moj(a)!
elle est jolie comme un amour je zelo ljubka
vous seriez un amour si ... bili bi zelo ljubeznivi, če ...
faire l'amour ljubiti se, spolno občevati
filer le parfait amour uživati neskaljeno ljubezen
on revient toujours à ses premières amours (proverbe) stara ljubezen ne zarjavi

anadyomenē -ēs, f (gr. ἀναδυομένη) dvigajoča se, vzhajajoča, naziv Venere, ki se dviga iz morja, sloveča Apelova podoba: Plin.

Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F. —Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.

anguis -is, abl. sg. -e, malokdaj (vendar tudi pri Ci.) -ī, m, redkeje f kača: immanis, iubatus, ex columna lignea elapsus L., lubricus, squameus V., tumidus, venenatus O., viator viso rettulit angue pedem O., factum est, ut ab infima ara subito anguis emergeret Ci., volucres angues Ci., Hercules geminos elisit angues V.; preg.: aliquem odisse aeque atque angues Pl., frigidus latet anguis in herba V. = tu je nevarno, cane peius et angue vitabit chlamydem H. = skrbneje, previdneje. Kot podoba strahote: Gorgonis os crinitum anguibus Ci., intorti capillis Eumenidum recreantur angues H., Cerberus implicitis angue minante comis O.; toda: Tisiphone torto incingitur angue (kača kot pas!) O. — Starodavniki so si predstavljati genija kakega človeka ali kraja v podobi kače: vulgabatur adfuisse infantiae eius (Neronis) dracones in modum custodum...; nam ipse... unam omnino anguem in cubiculo visam narrare solitus est T. Pren. ozvezdje:
a) (= Draco) (severna polobla) Zmaj (med Medvedoma [Velikim in Malim vozom]): neu te dexterior (via) tortum declinet ad Anguem neve... O., maximus hic flexu sinuoso elabitur Anguis V.
b) (južna polobla) Kača v rokah Kačenosca in ob njih: Corvus et Anguis et medius Crater O., surgit iuvenis... et nexas porrigit Angue manus O., Anguem tenens (= Anguitenens, Anguifer, Ὀφιοῦχος) O. Kačenosec.
c) (= Hydra) Vodna kača, Hidra: Vitr. — Redka soobl. anguen -inis, n: Iul. Val.

Apollō -inis (in od L. -ōnis), m (Ἀπόλλων) Apolon,

1. Jupitrov in Latonin sin, Dianin lepi brat, čuvaj in ohranjevalec divjačine in čred, dolgokodrasti bog lokostrelstva, vedeževalstva, zdravilstva, glasbe in pesništva ter zato vodja in zaščitnik Muz; pozneje so ga poistovetili s sončnim bogom in mu dodali ime Phoebus: Latonam ex longo errore... confugisse Delum (litteris proditum est) atque ibi Apollinem Dianamque peperisse Ci., formosus, pulcher Apollo V., crinitus Enn. ap. Ci., V., pollens sagittis, inclutus arquitenens... Apollo Naev. ap. Macr., deus arcitenens O. in abs. arcitenens V., responsa, praedictiones, signa Apollinis Ci., Delius vates V., vates Val. Fl., Apollo medice, Apollo Paean Carmen virginum Vestalium ap. Macr., pulsator citharae Val. Fl., dextro faciatis Apolline carmen O.; met.: aperitur Apollo V. Apolonovo svetišče v Akcijskem predgorju, magnus mihi eris Apollo V. (Apolon kot bog ugibalec), auratus Ap. V. pozlačena Apolonova podoba na ladji. — Po Apolonu je poimenovanih več krajev: Apollinis urbs O. Apolonovo (mesto) = traška Apolonija; Apollinis urbs magna Plin. Véliko Apolonovo (mesto), glavno mesto apolonopolskega okraja v Gornjem Egiptu; Apollinis oppidum Plin. Apolonovo (mesto) v vzhodni Etiopiji; Promuntorium Apollinis Apolonovo predgorje
a) (prej imenovano Pulchri promuntorium, Καλοῦ ἀκρωτήριον), severno od Utike, nasproti Sardinije: L., Mel., Plin.
b) v Mavretaniji: Plin. — Od tod adj.
a) Apollināris -e apolonski, Apolonov, Apolonu posvečen: circus, sacrum L., laurea H., ludi Ci., L. idr. Apolonu na čast dne 5. VII. obhajane igre; subst. α) Apollināris -is, f (sc. herba), rastl., sicer imenovana hyoscyamus: Plin.; tudi neke vrste pasje zelišče: Ap. h. β) Apollināre -is, n Apolonovišče, Apolonov trg okrog Apolonovega svetišča: L.
b) Apollineus 3 (pesn.) = Apollināris: laurus, medulla O., ars (= vedeževalstvo in zdravilstvo) O., vates (= Orpheus) O., proles (= Aesculapius, Apolonov sin) O., frater Byblidis (= Apolonov vnuk) O., urbs (= Delos) O., mater (= Latona) Stat.

2. pren. = Baal, sončni bog Tircev: Cu.

arietīnus 3 (ariēs)

1. ovnov(ski): testiculi Corn., Plin., cornu, ungula Plin., cornua Hyg. rogova ozvezdja Ovna.

2. ovnovi glavi podoben: cicer Col., Petr., Plin.; pren.: oraculum Gell. dvoumno (podoba, posneta po narazen stoječih ovnovih rogovih).

baldahin samostalnik
1. (streha, običajno iz tkanine) ▸ baldachin, előtetőOkrog okrašene kadi, prekrite s čipkami, obdane z zavesami in prekrite z baldahinom, se suče služkinja. ▸ A szobalány sürgött-forgott a feldíszített, csipkével borított, függönyökkel körülvett és baldachinnal letakart kád körül.Dovolimo postavitev platnenih ali lesenih baldahinov, nam je pojasnil. ▸ Engedélyezzük a vászonból vagy fából készült előtetőket - magyarázta.Poenostavljen baldahin nad posteljo bo vašega malčka prijetneje uspaval in nekoliko zmehčal svetlobo za dopoldanski počitek. ▸ Egy egyszerű baldachin az ágy fölött kellemes altató hatással lesz a kisgyermekére, és némileg tompítja a fényt a délelőtti szunyókáláshoz.Ob steni je bila postelja s svilenim baldahinom. ▸ A fal mellett selyembaldachinos ágy állt.

2. (streha nad kipom ali oltarjem) ▸ baldachinPod kamnitim baldahinom ima svoje mesto reliefna podoba Marije. ▸ A kőbaldachin alatt Mária domborműve kapott helyet.