stékel veterina rabid, mad
stékel pes a rabid (ali mad) dog
Zadetki iskanja
- stékel med rabioso; hidrófobo
stekel pes perro m, rabioso - šávsniti to snap (po at)
pes je šávsnil po meni the dog snapped at me
riba je šávsnila po vabi the fish snapped at the bait - šè adv.
1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora
2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste
3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora
4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni
5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!
6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo
7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti
8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica
9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora
10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso
11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni
12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove
13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo
14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta - škotski mejni ovčar stalna zveza
(pes) ▸ skót border collie
Sopomenke: border collie, borderski ovčar - škotski ovčar stalna zveza
(pes) ▸ skót juhászkutya - škotski terier stalna zveza
(pes) ▸ skót terrier - štŕcelj stump
pes je pomahal s štŕcljem svojega repa the dog wagged its stump of a tail - tac|a ženski spol (-e …) die Pfote, velika: die Tatze; velikih zveri: die Pratze, Pranke
figurativno kam pes taco moli wie der Hase läuft
medvedove tace rastlinstvo, botanika (dežen) der / die Bärenklau - táca paw; foot; (tasa) tray
táce proč! (figurativno) paws off!
udariti s táco to paw
vem, kam pes táco moli (figurativno) I know which way the wind blows - táca (-e) f
1. zampa:
mačja, medvedja, pasja taca zampa di gatto, di orso, di cane
2. pejor. piede, mano:
taca ga boli gli duole il piede
3. teh. piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. iztegovati tace po tuji lastnini, po tujem imetju cercare di appropriarsi dei beni altrui
pren. vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
pritisniti taco pri kolovratu premere sul pedale dell'arcolaio
bot. medvedje tace (rumena griva) manine, ditola gialla (Clavaria flava)
bot. medvedove tace panace comune (Heracleum sphondylium) - teč|i1 [ê] (-em) človek, žival: laufen; pogovorno, posebno ironično: rennen; sich im Laufschritt bewegen, zelo hitro: stürmen; rekreacijsko: joggen
teči v drncu traben
teči v cikcaku Haken schlagen
teči k zulaufen auf
teči naproti komu (jemandem) entgegenlaufen
na vso moč teči sich die Seele aus dem Leib rennen
(mimo vorbeilaufen (an), naprej weiterlaufen, pred druge vorlaufen, navzdol/dol hinunterlaufen, noter hineinlaufen, hineinrennen, okoli herumlaufen, stran fortlaufen, davonlaufen, ven hinauslaufen, hinausrennen, za nachlaufen, hinterherlaufen)
lagati, kot pes teče lügen wie gedruckt, das Blaue vom Himmel lügen
zibelka mu je tekla … seine Wiege stand … - têči (têčem) imperf.
1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio
2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano
3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre
4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce
5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico
6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua - tígrski tígrovski tigerish
tígrski, tígrovski morski pes tiger shark - ugrízniti to bite
ugrízniti v kaj to bite at something; (pičiti) to sting; to snap (at)
riba je ugriznila v vabo the fish snapped at (ali up) the bait
pes, ki laja, ne grize his bark is worse than his bite - ugrízniti (-em) perf. mordere, morsicare; addentare; pren. mangiare:
ugrizniti v jabolko addentare una mela
ugrizniti v vabo abboccare all'amo
pren. ne imeti kaj ugrizniti non aver da mangiare
pes ga je ugriznil v nogo il cane gli morse una gamba
pren. ugrizniti v kislo jabolko inghiottire amaro, fare di necessità virtù
pog. ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
pren. ugrizniti v študij accanirsi nello studio
pren. ugrizniti v politiko darsi alla politica - ujémati se to agree (z with), to be in agreement (with); to accord (with), to be of accord, to be in accordance (with); to correspond (z to), to tally (with)
dobro se ujémati se to get along fairly well
ujemata se (= razumeta se) kot pes in mačka they agree like cat and dog
ne se ujémati se to disagree (z with), to differ
roba se ne ujema s fakturo the goods don't tally with the invoice
računi se ne ujemajo the accounts don't balance
vaš račun se ne ujema z mojimi knjigami your account does not agree with my books
poročili se ne ujemata the two reports do not tally
to se ne ujema z našimi nazori this is not in accordance with our views - umériti (-im) | umérjati (-am)
A) perf., imperf.
1. teh. tarare:
umeriti instrumente tarare gli strumenti
2. misurare, prendere le misure:
pren. šalj. razjarjeni pes mu je umeril hlače il cane rabbioso gli stracciò i calzoni; bastonare, picchiare qcn.
B) umériti se (-im se) perf. refl. sbagliare (nel prendere le misure), misurare male - umírati (-am) | umréti (umrèm) imperf., perf.
1. morire, spirare, perire, spegnersi, soccombere, trapassare; agonizzare:
umirati od lakote morire di fame
umreti zaradi bolezni morire di malattia
umreti od hudega morire di crepacuore
umirati sam, kot pes morire solo come un cane
umreti v brodolomu perire in un naufragio
umirati za domovino morire per la patria
pren. gozdovi umirajo (propadajo)
zaradi onesnaženja le foreste muoiono a causa dell'inquinamento
2. pren. umirati po, za (hrepeneti) morire:
vsa dekleta so umirala za njim tutte le ragazze morivano per lui
3. pren. umirati, umreti od morire di; scoppiare di, da:
umirati od sramu morire di vergogna
umirati od smeha morire, scoppiare dalle risa - veliki netopir moški spol živalstvo, zoologija (leteči pes) der Großflatterer