Franja

Zadetki iskanja

  • stékel veterina rabid, mad

    stékel pes a rabid (ali mad) dog
  • stékel med rabioso; hidrófobo

    stekel pes perro m, rabioso
  • šávsniti to snap (po at)

    pes je šávsnil po meni the dog snapped at me
    riba je šávsnila po vabi the fish snapped at the bait
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • škotski mejni ovčar stalna zveza
    (pes) ▸ skót border collie
    Sopomenke: border collie, borderski ovčar
  • škotski ovčar stalna zveza
    (pes) ▸ skót juhászkutya
  • škotski terier stalna zveza
    (pes) ▸ skót terrier
  • štŕcelj stump

    pes je pomahal s štŕcljem svojega repa the dog wagged its stump of a tail
  • tac|a ženski spol (-e …) die Pfote, velika: die Tatze; velikih zveri: die Pratze, Pranke
    figurativno kam pes taco moli wie der Hase läuft
    medvedove tace rastlinstvo, botanika (dežen) der / die Bärenklau
  • táca paw; foot; (tasa) tray

    táce proč! (figurativno) paws off!
    udariti s táco to paw
    vem, kam pes táco moli (figurativno) I know which way the wind blows
  • táca (-e) f

    1. zampa:
    mačja, medvedja, pasja taca zampa di gatto, di orso, di cane

    2. pejor. piede, mano:
    taca ga boli gli duole il piede

    3. teh. piede
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. iztegovati tace po tuji lastnini, po tujem imetju cercare di appropriarsi dei beni altrui
    pren. vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    pritisniti taco pri kolovratu premere sul pedale dell'arcolaio
    bot. medvedje tace (rumena griva) manine, ditola gialla (Clavaria flava)
    bot. medvedove tace panace comune (Heracleum sphondylium)
  • teč|i1 [ê] (-em) človek, žival: laufen; pogovorno, posebno ironično: rennen; sich im Laufschritt bewegen, zelo hitro: stürmen; rekreacijsko: joggen
    teči v drncu traben
    teči v cikcaku Haken schlagen
    teči k zulaufen auf
    teči naproti komu (jemandem) entgegenlaufen
    na vso moč teči sich die Seele aus dem Leib rennen
    (mimo vorbeilaufen (an), naprej weiterlaufen, pred druge vorlaufen, navzdol/dol hinunterlaufen, noter hineinlaufen, hineinrennen, okoli herumlaufen, stran fortlaufen, davonlaufen, ven hinauslaufen, hinausrennen, za nachlaufen, hinterherlaufen)
    lagati, kot pes teče lügen wie gedruckt, das Blaue vom Himmel lügen
    zibelka mu je tekla … seine Wiege stand …
  • têči (têčem) imperf.

    1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
    kri teče il sangue scorre
    teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
    pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
    iz rane teče kri la ferita gronda sangue
    teči kot blisk correre come il fulmine
    teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
    teči sem in tja correre avanti e indietro
    besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
    teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
    po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
    voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
    mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
    vrv teče po škripcu la fune scarrucola
    teči nazaj rifluire (di fiume)
    teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
    teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
    Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

    2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
    kolesa tečejo le ruote girano

    3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
    misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
    dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
    grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

    4. (trajati) correre:
    teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
    čas hitro teče il tempo corre veloce

    5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
    oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

    6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
    teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
    tečem po kruh corro a comprare il pane
    teči kot zajec correre come una lepre
    teči 100 metrov correre i cento metri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
    plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
    pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
    pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
    evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
    zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
    ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua
  • tígrski tígrovski tigerish

    tígrski, tígrovski morski pes tiger shark
  • ugrízniti to bite

    ugrízniti v kaj to bite at something; (pičiti) to sting; to snap (at)
    riba je ugriznila v vabo the fish snapped at (ali up) the bait
    pes, ki laja, ne grize his bark is worse than his bite
  • ugrízniti (-em) perf. mordere, morsicare; addentare; pren. mangiare:
    ugrizniti v jabolko addentare una mela
    ugrizniti v vabo abboccare all'amo
    pren. ne imeti kaj ugrizniti non aver da mangiare
    pes ga je ugriznil v nogo il cane gli morse una gamba
    pren. ugrizniti v kislo jabolko inghiottire amaro, fare di necessità virtù
    pog. ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
    pren. ugrizniti v študij accanirsi nello studio
    pren. ugrizniti v politiko darsi alla politica
  • ujémati se to agree (z with), to be in agreement (with); to accord (with), to be of accord, to be in accordance (with); to correspond (z to), to tally (with)

    dobro se ujémati se to get along fairly well
    ujemata se (= razumeta se) kot pes in mačka they agree like cat and dog
    ne se ujémati se to disagree (z with), to differ
    roba se ne ujema s fakturo the goods don't tally with the invoice
    računi se ne ujemajo the accounts don't balance
    vaš račun se ne ujema z mojimi knjigami your account does not agree with my books
    poročili se ne ujemata the two reports do not tally
    to se ne ujema z našimi nazori this is not in accordance with our views
  • umériti (-im) | umérjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. teh. tarare:
    umeriti instrumente tarare gli strumenti

    2. misurare, prendere le misure:
    pren. šalj. razjarjeni pes mu je umeril hlače il cane rabbioso gli stracciò i calzoni; bastonare, picchiare qcn.

    B) umériti se (-im se) perf. refl. sbagliare (nel prendere le misure), misurare male
  • umírati (-am) | umréti (umrèm) imperf., perf.

    1. morire, spirare, perire, spegnersi, soccombere, trapassare; agonizzare:
    umirati od lakote morire di fame
    umreti zaradi bolezni morire di malattia
    umreti od hudega morire di crepacuore
    umirati sam, kot pes morire solo come un cane
    umreti v brodolomu perire in un naufragio
    umirati za domovino morire per la patria
    pren. gozdovi umirajo (propadajo)
    zaradi onesnaženja le foreste muoiono a causa dell'inquinamento

    2. pren. umirati po, za (hrepeneti) morire:
    vsa dekleta so umirala za njim tutte le ragazze morivano per lui

    3. pren. umirati, umreti od morire di; scoppiare di, da:
    umirati od sramu morire di vergogna
    umirati od smeha morire, scoppiare dalle risa
  • veliki netopir moški spol živalstvo, zoologija (leteči pes) der Großflatterer