Franja

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

ognjíšče foyer moški spol , âtre moški spol , feu moški spol

ognjišče peči, štedilnika foyer du poêle, du fourneau
sedeti ob ognjišču être assis devant l'âtre
domače, družinsko ognjišče foyer familial (ali domestique), le chez-soi
ustvariti si ognjišče fonder un foyer
kulturna ognjišča les foyers culturels
bolezensko ognjišče foyer d'une maladie

ólje (-a) n

1. olio:
rafinirati, stiskati olje raffinare, spremere l'olio
kuhati, peči na olju friggere nell'olio
mazati se z oljem spalmarsi di olio, ungersi con l'olio
morje je mirno kot olje un mare calmo come l'olio
bučno, olivno, rastlinsko olje olio di semi di zucca, d'oliva, vegetale
jedilno olje olio da tavola
svetilka na olje lampada a olio

2. um. olio, pittura a olio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. menjati olje (v avtomobilu) cambiare l'olio
pren. priliti olja na ogenj gettare olio sulle fiamme
pren. namazati (otroka) z brezovim, leskovim oljem bastonare, picchiare il bambino
pren. biti kakor olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa
eterično olje olio eterico, essenziale
kurilno olje olio combustibile, gasolio
lahko olje olio leggero
laneno olje olio di lino
motorno olje olio lubrificante
mineralno olje olio minerale
odpadno olje olio residuo
ribje olje olio di fegato di merluzzo
zemeljsko olje (nafta) gasolio
farm. ricinusovo olje olio di ricino

palačinka samostalnik
1. ponavadi v množini (jed) ▸ palacsintaPovezane iztočnice: ameriške palačinke

2. (o posledici fizičnega kontakta) ▸ palacsinta
Če je promet gost, vsekakor ostanite v vozilu, saj če skočite ven, vas lahko v palačinko spremeni mimoidoči tovornjak. ▸ Ha sűrű a forgalom, mindenképpen maradjon a járműben, hiszen ha hirtelen kiszáll, egy arra járó teherautó palacsintát csinálhat önből.
Stojiš na ozki polici, pod tabo je kakšnih deset metrov praznine, ravno dovolj, da se spremeniš v palačinko, če padeš. ▸ Egy keskeny párkányon állsz, alattad közel tízméteres mélység, ami éppen elegendő, hogy palacsintává válj, ha leesel.
Zamahne z mečem in s ploskim delom rezila s strani useka grofa po glavi; z udarcem splošči njegove možgane v palačinko. ▸ Suhint a kardjával és a kardél lapos részével oldalról fejbe vágja a grófot; az ütéssel palacsintává lapítva az agyát.

pan moški spol kruh, hlebec kruha; žito; njiva

pan ázimo, pan cenceño nekvašen kruh
pan de azúcar čok sladkorja
pan blanco bel kruh
pan candeal, pan de trigo pšeničen kruh
pan casero domač kruh
pan de centeno ržen kruh, črn kruh
pan de especia(s) poprnjak, medenjak, mali kruhek
pan fermentado kvašen kruh
pan de gluten kruh za diabetike
pan de Graham graham (kruh)
pan de lujo najboljši pšenični kruh
pan de maíz koruzni kruh
pan moreno črn kruh
pan de munición komis
pan de oro zlata ploščica
oro en panes zlata pena
pan sentado, pan de un día para otro postan kruh
pan tostado pražen kruh
pan de Viena žemlja
corteza de pan krušna skorja
la miga del pan krušna sredica
un pedazo de pan kos kruha
a pan y agua ob kruhu in vodi (kazen)
cocer pan kruh peči
no cocérsele a uno el pan skoprneti od nestrpnosti
comer el pan (de) biti vzdrževan (od), biti v službi pri kom, njegov kruh jesti
es mejor que el pan on je srčno dober človek
ganar su pan kruh si služiti
venderse como el pan iti dobro v prodajo
no tener para pan zelo reven biti
panes pl žito

pane¹ m

1. kruh:
impastare il pane mesiti kruh
cuocere il pane peči kruh
pane fresco svež kruh
pane stantio star kruh
pane bianco bel kruh
pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
buono come il pane dober kot kruh
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
guadagnarsi il pane služiti kruh
mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
perdere il pane biti ob delo
rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

2. kulin.
pan di Spagna kolač

3. pren. duševna hrana:
mangiare il pane pentito kesati se
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

4. ekst.:
un pane di burro štruca masla
pani di metallo kovinske palice

5. bot.
albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)

peč¹ [é] ženski spol (-i …) gradbeništvo, arhitektura der Ofen, Heizofen (etažna Etagenofen, kaminska Kaminofen, kmečka Bauernofen, kopalniška na trdo gorivo Kohlenbadeofen, kopalniška Badeofen, lončena Kachelofen, na petrolej Petroleumofen, na premog Kohlenofen, oljna Ölofen, plinska Gasofen, plinska za kopalnico Gasbadeofen, termoakumulacijska Nachtspeicherofen, trajnožarna Dauerbrandofen)
infra peč der Infrarotstrahler, Heizstrahler
peč za vsa goriva der Allesbrenner
železna peč (gašperček) der Kanonenofen
figurativno der Brutkasten
klop ob peči die Ofenbank
obnova zidovja peči die Neuzustellung
temelj peči der Ofenstock
vratca peči die Ofentür
kurjenje s pečmi die Ofenheizung

peč² [é] ženski spol (-i …) tehnika der Ofen (bobnasta vrtljiva Trommelofen, cevasta Röhrenofen, emajlirna Emaillierofen, fosfatirna Banderofen, globinska Tiefofen, jaškasta Schachtofen, kadna Wannenofen, kalilna Härteofen, koksarniška Koksofen, kontinuirna Durchlaufofen, kovaška Schmiedeofen, krožna Ringofen, mufelska Muffelofen, nizkojaškovna Niederschachtofen, obločna Lichtbogenofen, ognjiščna Herdofen, s talilniki Hafenofen, za nepretrgano žarjenje Durchzieh-Glühofen, za odcejanje Seigerofen, za predelavo pene Treibofen, za sušenje Darrofen, tempranje Temperofen, plamenska Flammofen, plinska kovaška Gasschmiedeofen, pokončna Turmofen, potisna Stoßofen, potisna žarilna [Durchschußofen] Durchschussofen, prekatna Kammerofen, rotacijska Drehrohrofen, sevalna Strahlungsofen, sončna Sonnenofen, steklarska Glasofen, steklarska talilna Glasschmelzofen, sušilna Trockenofen, talilna Umschmelzofen, Schmelzofen, tunelska Tunnelofen, uporovna Widerstandsofen, valjasta Tonnenofen, večnamenska Mehrzweckofen, zvonasta Glockenofen, Haubenofen, žarilna Brennofen, Glühofen)
vzeti iz peči ausschießen
sušiti v peči einbrennen

péč² (pečina, skala) steep (ali rugged) rock; crag; bluff; cliff

poln peči craggy, rugged, rocky

pȅćnī -ā -ō pečni: pećni hljeb kruh iz peči; -a klupa klop ob peči; -o zjalo odprtina v kmečko peč

placītis -idis, f (gr. πλακῖτις) plakítida = ploščata kalamína (tudi kalámina), vrsta kalamine, ki jo pridobivajo v peči: tertia est in lateribus fornacium … haec dicitur placitis Plin.

plūs-scius 3 (plūs in scīre) več vedoč, večveden: sunt mulieres plussciae Petr. so ženske, ki „znajo več kot hruške peči“ (= ki nimajo slame v glavi, ki niso padle na glavo).

počási adv.

1. lentamente

2. pian piano, adagio (tudi muz. );
počasi mi bo tvojega govorjenja zadosti le tue chiacchiere finiranno con lo stancarmi
le počasi (andiamo) piano, con prudenza
počasi goreča peč parigina
metal. počasi hladiti (kovino) raddolcire (un metallo)
počasi in dolgočasno peti cantilenare
počasi peči crogiolare
počasi jesti pilluccare
gastr. počasi pražiti soffriggere
počasi vreti subbollire
PREGOVORI:
hiti počasi festina lente lat.
počasi se daleč pride chi va piano, va sano e va lontano

prebòd (-óda) m

1. trafittura, trafitta; traforo

2. med. paracentesi; perforazione:
prebod bobniča, poprsnice perforazione del timpano, della pleura

3. metal.
prebod peči foro di colata (del forno fusorio)

pruīna -ae, f (osnovna obl. *prúsu̯īna, *prūu̯īna, disimilirano iz *pruru̯īna; iz indoev. kor. *preus- zmrzovati, zebsti in (ker mraz povzroča na koži žgoč občutek in srbečico) peči, skeleti, žgati, srbeti; prim. skr. pruṣvā́ kaplja, slana, led, plōṣati pali, žge, got. frius = stvnem. frost = nem. Frost, stvnem. friosan = nem. frieren, ang. freeze, lat. prūna [iz prusnā], prurīre)

1. slana, ivje, srež: Pac. ap. Varr., Lucr., Pr., Sen. ph., Plin., Val. Fl., Cl., Gell. idr., matutinae pruinae O., pruinae ac nives Cu., nives ac pruinae Veg., aqua nive pruināque concrescit Ci., obrigescere pruinā Varr., nec prata canis albicant pruinis H.

2. metaf. sneg: Col., Lucr., Petr., Stat., Val. Fl. idr., interea … ningit: stant circumfusa pruinā corpora magna boum V., gelidae pruinae V.

3. meton. zima: ad medias sementem extende pruinas V.

ráženj broche ženski spol (à rôtir)

peči na ražnju rôtir à la broche

ráženj (-žnja) m spiedo; girarrosto; gratella, griglia, grill:
peči jagnje na ražnju arrostire l'agnello allo spiedo
raženj za pečenje mesa bistecchiera

religiō -ōnis, f (religere, soobl. = relegere; prim. religiōsus, religens, neglegere)

I. vestno preudarjanje in obzirno motrenje

1. o(b)zir, premislek, razmislek, pomislek, vestnost, previdnost, strah, dvom: T. idr., religio deinde incessit, vitio eos creatos esse L. pomislek se je utrnil (zbudil), religionem inicere Ci., aliquid trahere in religionem L., res in religionem versa est L. je vzbudila pomislek, vin' tu Iudaeis oppedere? nulla mihi religio est H.

2. verska bojazen, verski strah, verski dvom, verski pomislek: Varr., Ph., Lucr. idr., terror repentinus et obiecta religio C., (sc. Dumnorix) religionibus impediri sese dixit C., religione et metu perturbari Ci., augures consulti eam religionem animis eximēre L., rivos deducere nulla religio vetuit V.; religioni est z ACI: L. ali rem religioni habere Ci. imeti (šteti) za greh, religio alicui non est, quominus … Ci. vest ne težiti (peči) koga; religio est (alicui) z inf. ali abs.: Pl., Ter., L. (kdo) imeti verski pomislek, res in religionem alicui venit Ci.; v pl.: quas tu mihi religiones? Ci. kakšne verske pomisleke (mi navajaš)?; occ. prazna (praznoverna) bojazen, vražen (vraževeren) strah, vraževeren pomislek, vraževerje, praznoverje: pleni religionum animi L. praznovernih misli, novas religiones sibi fingere C. —

II. (kot stalna lastnost)

1. (vestna) natančnost, (vestna) točnost, (tanko)vestnost, skrb(nost), prenatančnost, upoštevanje, o(b)zir: antiqua, nimia Ci., hāc ego religione (vestno oziraje se na vsako malenkost) non sum ab hoc conatu repulsus Ci., nullus deûm metus, nullum iusiurandum, nulla religio L. brezbožnost, krivoprisežnost, brezvestnost, homo sine ulla religione ac fide N. brezvesten in nezvest, quo maiore religione se receptum tueretur N.; z objektnim gen.: religio officii Ci. vestno izpolnjevanje dolžnosti; s subjektnim gen.: fides et religio vitae Ci. vestno življenje, Atheniensium religioni (vestni skrbnosti) servire Ci., religio iudicum Ci.

2. pobožnost, bogaboječnost, božji strah, nabožnost, bogoslužnost: Iust., Plin., Suet. idr., iustitia erga deos religio dicitur Ci., haud liber erat religione animus L., anteposita irae religio N., iustitia et religio Numae L.; meton. vera, verstvo, veroizpoved, religija: religiones interpretari Ci. pojasnjevati verska vprašanja (verske predmete), religio Iudaeorum Ci., religio Christiana Eutr., pro religionibus (za svojo vero) bella suscipere Ci.; occ. prazna (babja) vera, versko praznoverje: vanae religionis opinio Cu., Gallorum natio dedita religionibus C. vdano vsakovrstnim vražam, animos externa religio incessit L. —

III. meton.

1. služba božja, bogoslužje, češčenje, čaščenje (bogov): religio id est cultus deorum Ci., mira religio Cereris Ci.; s subjektnim gen.: tectum horrendum religione parentum V., religione patrum sacrum T.; od tod

2. versko opravilo, verski obred; sg. kolekt. in pl. verski obredi, verstvo, bogočastje, bogoslužje: sua cuique civitati religio est Ci., Numa omnes partes religionis statuit Ci., religiones instituere L., de religionibus senatum consulere L., diligentissimus religionum cultor L., spernit religiones T., religiones nocturnae Petr. nočno bogoslužje (bogočastje), nočne slovesnosti (v čast Priapu), religionum colentes Ci. spoštovalci verskih obredov.

3. meton.
a) predmet pobožnega češčenja, svetinja: quae religio aut quae machina belli? V. (o trojanskem konju), tantas deorum religiones violare Ci., Agrigentini religionem domesticam requirebant Ci. „svojo domačo svetinjo“ (tj. Mironov kip boga Apolona), restituit civitati illam religionem Ci. (o Dianinem kipu), religiones ipsae commovisse se videntur Ci.; od tod svetinja = svetišče, tempelj, božji hram: ad dearum religionem demigrare Ci.
b) pl. religiones božja znamenja: auspiciis et religionibus inductus Auct. b. Alx. —

IV.

1. svetost: Diana loco mutata religionem non amisit Ci., deorum religio et sanctimonia Ci., sacrarium Cereris est eādem religione, quā Romae Ci., ne loci quidem religione defensurus Cu., religio fani Ci., templorum T., sacramenti L., sortis Ci., magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., quae aetheris alti religio V. sveta moč, magistratus religione inviolati Ci.

2. sveta (verska) obveza(nost), sveta (verska) zaveza(nost), verska vez, vestna nuja: tantā religione obstricta tota provincia est, ut … Ci., religione obstrictos habere animos L., nullam scelere religionem exsolvi L., religio iuris iurandi C., Ci. prisežna (= s prisego nase vzeta) dolžnost, Numa religionibus et divino iure populum devinxit T.; od tod occ. (obvezujoča, zavezujoča) prisega, sveta obljuba: vestra religio Ci., perterritus miles timori magis quam religioni (službena prisega) consulit C., hac religione non est deterritus N., religionem conservare N. izpolniti sveto obljubo, ostati mož beseda.

3. oskrumba, oskrunitev vere, zloba, zlobnost, hudobija, prekletstvo, greh: mendacii religione obstrictus C. kriv laži, nefas non ad religionem, sed ad coniurationem pertinet N. ni oskrunitev vere, de religione (= de religionibus violatis) queri Ci., religio Clodiana Ci., religio inexpiabilis Ci., templum religione liberare L.

Opomba: Pri pesnikih vselej rēligiō ali relligiō (ker rĕligiō ne gre v heksameter).

remords [rəmɔr] masculin očitanje vesti, obžalovanje, kesanje

remords cuisant pekoča vest
remords d'un crime obžalovanje zločina
j'ai des remords vest me peče, grize
il est bourrelé de remords vest ga peče
mourir sans remords umreti z mirno vestjo, mirne vesti
il fut pris de remords vest ga je začela peči

rešêtka enrejado m ; (za pečenje) parrilla f , reja f

žična rešetka rejilla f de alambre
peči na rešetki asar a la parrilla