Franja

svínjski pig(-); swine (-); swinish, hoggish, piggish; hoglike; figurativno dirty, obscene

svínjska kuga veterina swine plague
svínjska mast lard, pig fat, pork fat
svínjski filet pork fillet
svínjska mlaka hog-wallow
svínjski mehur pig's bladder
svínjsko meso pork
svínjski pastir (pesniško) swineherd
svínjska rdečica veterina swine fever
svínjska slanina fat, (posušena) bacon
svínjsko usnje pigskin, hogskin

svínjski de porc, de cochon ; (umazan) sale, malpropre ; (nespodoben) indécent, obscène

svinjska glava tête ženski spol de porc, hure ženski spol
svinjski kotlet côtelette ženski spol de porc
svinjska krma, piča (hrana) nourriture ženski spol (ali pâture ženski spol) pour les porcs
svinjska krača (kulinarika) jarret moški spol de porc, (gnjat) jambon(neau) moški spol
svinjska mast graisse ženski spol de porc, saindoux moški spol
svinjski mehur vessie ženski spol de porc
svinjsko meso (viande ženski spol de) porc moški spol
svinjski pastir porcher moški spol
svinjska pečenka rôti moški spol de porc
svinjsko rebrce (kulinarika) côte ženski spol de porc
svinjsko usnje peau ženski spol de porc, porc moški spol

svínjski (-a -o) adj.

1. porcino, suino, per maiali, di maiale:
svinjsko meso carne di maiale
svinjska mast grasso di maiale, strutto
svinjsko usnje cuoio di maiale
svinjski hlev porcile
svinjski pastir porcaio
svinjska krma mangime per maiali

2. pejor. sporco; ekst. sconcio, osceno, indecente:
svinjska roka mano sporca
svinjska šala barzelletta sporca, sconcia

3. (ki se pojavlja v močni obliki) forte, intenso, infernale, cane:
svinjski mraz freddo cane
svinjska vročina caldo infernale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti svinjski do koga essere cattivo con qcn.
imeti svinjski dan aver avuto una giornata faticosa
imeti svinjsko srečo avere una fortuna da matti
svinjsko vreme brutto tempo
bot. svinjska dušica (navadni kristavec) stramonio (Datura stramonium)
vet. svinjska kuga peste suina
bot. svinjska reja (srpasta meteljka) erba falcata (Medicago falcata)
teh. svinjska noga piede di porco
bot. svinjski koren scrofularia (Scrophularia)
gastr. svinjska bržola v vinu maiale ubriaco
svinjska krača ginocchiello
svinjska panceta pancetta di maiale; tosk. rigatino, ventresca
svinjska rebrca costereccio tosk.
svinjska salama soppressa
svinjska zarebrnica na žaru rosticciana
svinjski file costina
svinjski hrbet arista
svinjsko črevo busecchia
svinjsko ledje lonza

svínjski de cerdo, de puerco, cochino ; fig inmundo , (nespodoben) indecente obsceno

svinjski mehur vejiga f de cerdo
svinjska glava cabeza f de cerdo
svinjski kotlet chuleta f de cerdo
svinjsko usnje piel f (ali cuero m) de cerdo
svinjsko meso (mast, pečenka) carne f (grasa f, asado m) de cerdo
svinjska krma (hrana) pasto m para cerdos; comida para cerdos (tudi fig)
svinjski pastir porquero m, porquerizo m
svinjska krača pernil m, (gnjat) jamón m
svinjsko rebrce costilla f de cerdo
svinjske (prašičje) noge manos f pl de cerdo

Tyrrhus -ī, m Tír, pastir kralja Latina: V.; od tod subst. Tyrrhīdae -ārum, m Tirídi, Tírovi sinovi, pastirji kralja Latina: V.

vilènskī -ā -ō vilinski: vilenski konj zool. ploščati kačji pastir, Libellula depressa; vilenski krug čarovniški ris

vílinskī -ā -ō, vìlinjī -ā -ē vilinski, vilinji: vilinski stas; vilinski dvori; -o kolo; vilinski konjic zool. progasti kačji pastir, Calopteryx splendens

Weidezaun, der, elektrischer Weidezaun električni pastir

zapornik¹ [ó] moški spol (-a …) der Häftling, der Gefängnisinsasse
odpuščeni zapornik der Haftentlassene ( ein -r)
zapornik s prostim izhodom der Freigänger
dopust zapornika der Hafturlaub
duhovnik/dušni pastir za zapornike der Gefängnisgeistliche, Gefängnisseelsorger
dušno pastirstvo za zapornike die Gefängnisseelsorge, Gefangenenseelsorge
organizacija pomoči za zapornike die Gefangenenhilfsorganisation
skrb za zapornike die Gefangenenfürsorge
osvoboditev zapornikov die Gefangenenbefreiung
transport zapornikov der Gefangenentransport
upor zapornikov der Häftlingsaufstand, Gefangenenaufstand

zelen [ê] (-a, -o)

1. grün (svetlo hellgrün, temno dunkelgrün, grahovo erbsengrün, intenzivno tiefgrün, listno laubgrün, blattgrün, lovsko jägergrün, malahitno malachitgrün, morsko seegrün, meergrün, nežno zartgrün, nilsko nilgrün, olivno olivgrün, smaragdno smaragdgrün, sočno saftgrün, steklenično flaschengrün, travnato grasgrün, zamolklo mattgrün, kot mah moosgrün, kot žad jadegrün, kot žolč gallengrün); Grün- (gniloba die Grünfäule, knjiga das Grünbuch, lužina die Grünlauge, praha agronomija in vrtnarstvo die Grünbrache, puščica der Grünpfeil, gnojenje agronomija in vrtnarstvo die Gründüngung, potaknjenec agronomija in vrtnarstvo der Grünsteckling, slad das Grünmalz)
zelena pljuča mesta: die grüne Lunge

2. figurativno začetnik: blutig
zelena zavist gelber Neid, blasser Neid

3. rastlinstvo, botanika Grün-, Grüne(r) … (jelša die Grün-Erle, sršaj Grüner Streifenfarn); živalstvo, zoologija ➞ → kobilica, krastača, rega, stenica, žaba, ježek, zeleni kačji pastir
|
tristo zelenih! potztausend!

živínski (of) cattle; figurativno bestial, brutish, beastly

živínska farma ZDA cattle ranch
živínski hlev cowshed, cattle shed
živínski kamion cattle lorry
živínska krma cattle food
živínska kuga cattle plague
živínski mešetar cattle broker
živínski pastir cowhand, cowherd, cowboy, ZDA pogovorno cowpuncher
živínska razstava cattle show
živínska sol cattle salt
živínski vagon cattletruck, cattle wagon, cattle van, ZDA stockcar
živínski sejem cattle market
živínski tat cattle thief, rustler

αἰγι-κορεύς, έως, ὁ (κορέννυμι) kozji pastir; οἱ αἰγικορεῖς ime stare atiške file.

αἰπόλος 2 ep. [Et. iz οἰο (= οἶς, οἰός) in πέλω, lat. pello, gonim, ženem] koze pasoč, kozar, kozji pastir.

ἀρχι-ποιμήν, ένος, ὁ višji (vrhovni) pastir NT.

βοτήρ, ῆρος, ὁ (βόσκω) ep. poet. pastir; κύων pastirski pes.

βου-κόλος, ὁ [Et. βοῦς, κόλος iz kor. qel 'gnati' ali pa iz q^wel, gl. πόλος] goveji pastir, govedar, volar.

βούτης, ου, ὁ (βοῦς) poet. goveji ali kravji pastir; adi. βούτης φόνος poboj goveje živine = hekatomba.

βου-φορβός, ὁ (φέρβω) goveji ali kravji pastir.

βώτωρ, ορος, ὁ (βόσκω) ep. pastir ἀνήρ.

γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.