Franja

scuōla

A) f

1. šola:
scuola materna otroški vrtec
scuola elementare osnovna šola
scuola media nižja srednja šola
scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
scuola serale večerna šola

2. šolstvo

3. ekst.
scuola di danza plesna šola
scuola guida (autoscuola) avtošola
scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
compagno di scuola sošolec
oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
fare, tenere scuola učiti, poučevati
marinare la scuola špricati šolo

4. šola (poslopje)

5. šola (učitelji, učenci)

6. pren. pouk:
questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk

7. šola (smer, gibanje):
la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
la scuola salernitana med. salernska šola
la scuola senese umet. sienska šola
la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno

B) agg. invar. šolski:
aereo scuola šolsko letalo
nave scuola šolska ladja

sedež [é] moški spol (-a …)

1. der Sitz; (Dülferjev Dülfersitz, dvignjen Hochsitz, karabinski Karabinersitz, letalstvo katapultni Katapultsitz, Schleudersitz, sopilotov Kopilotensitz, krmarjev Steuersitz, ležalni Liegesitz, otroški Kindersitz, pilotov Pilotensitz, pomožni Notsitz, potniški Passagiersitz, s prestavljivim naslonjalom Ruhesitz, v parlamentu Parlamentssitz, v parterju Parkettsitz, za sopotnika Soziussitz, Beifahrersitz, sklopni Klappsitz, sprednji Vordersitz, stalni Stammsitz, školjkast Schalensitz, voznikov Fahrersitz, železnica Führersitz, zadnji Hintersitz, Rücksitz); na kolesu: der Fahrradsitz
na motorju, mopedu der Sattel, podaljšani: Banksattel
v gledališču ipd.: der Sitzplatz, der Theaterplatz, der Sitz (enojni Einzelsitzplatz); die Sitzgelegenheit
razporeditev sedežev die Sitzverteilung
razpored sedežev der Bestuhlungsplan
vrsta sedežev die Stuhlreihe

2. podjetja, vlade ipd.: der Sitz
sedež sodišča der Amtssitz
sedež vlade der Regierungssitz
sedež založbe der Verlagsort
sedež škofije der Diözesansitz
škofovski sedež der Bischofssitz
Sveti sedež der Heilige Stuhl
religija Sedež Svetega Petra die Stuhlfeier Petri

3. tehnika der Sitz (ventila der Ventilsitz)

sédež (-a) m

1. sedia, sedile, seggio; posto a sedere;
oblazinjen sedež sedia imbottita
avtomobilski sedež sedile (dell'automobile)
pomožni, priklopni sedež sedia ribaltabile
odstopiti sedež starejšemu cedere il posto a una persona anziana
otroški sedež (v avtu ali na kolesu) seggiolino (per bimbi, da bici)

2. sede, seggio:
sedež podjetja la sede dell'impresa
škofovski sedež sede, seggio episcopale
sedež patriarha, patriarhata sede, seggio patriarcale

3. (mandat) seggio (parlamentare); carica:
sedež v parlamentu seggio parlamentare
ministrski sedež carica ministeriale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. katapultni sedež sedile eiettabile
rel. apostolski sedež soglio pontificale
Sveti sedež Santa Sede
teh. sedež ventila sede della valvola
rel. korski sedež stallo del coro
igre sedež loterije ruota

skiro samostalnik
(prevozno sredstvo) ▸ rollerKo smo prišli domov, sem se šla vozit s skirojem. ▸ Amikor hazaértem, elmentem rollerezni.
Povezane iztočnice: električni skiro

smeh [é] moški spol (-a …) das Gelächter, das Lachen; figurativno die Heiterkeit; (otroški Kinderlachen, porogljiv Hohngelächter, prisilni medicina Zwangslachen)
krčevit smeh der Lachkrampf
gubice od smeha Lachfältchen množina
nagnjenje do smeha die Lachlust
napad smeha der Lachanfall, der Lachkrampf
salva smeha die Lachsalve
bruhniti v smeh herausprusten, losplatzen, herausplatzen, in Lachen ausbrechen
iti na smeh komu einen Lachreiz verspüren (er verspürt …)
Xa je minil smeh X ist der Spaß vergangen
zbujati splošen smeh ein Heiterkeitserfolg sein, ein Lacherfolg sein
človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
ni mi do smeha mir ist nicht zum Lachen zumute
od smeha vor Lachen
odvaditi se smeha das Lachen verlernen
pokati od smeha vor Lachen platzen, sich scheckig lachen
umirati od smeha sich krank/schief lachen, sich [halbtot] halb tot lachen
valjati se od smeha sich kringeln/kugeln vor Lachen
zvijati se od smeha sich vor Lachen biegen, sich den Bauch halten vor Lachen

sobreparto moški spol otroška postelja, porod

morir de sobreparto umreti v otroški postelji

soulier [sulje] masculin (nizek) čevelj

soulier de bain, de bal, à bride, de dame, d'enfant, d'été, de gymnastique, d'homme, de sport, de tennis, de toile, verni, de daim kopalni, plesni, na zaponko, ženski, otroški, poletni, telovadni, moški, športni, za tenis, platnen, lakast, semiš čevelj
être dans ses petits souliers (figuré) biti v škripcih, v stiski
chacun sait où le soulier le blesse vsakdo ve, kje ga čevelj žuli

spáti to sleep, to be asleep, to lie asleep; pogovorno to kip; to lie dormant

spáti oblečen to sleep with one's clothes on
spáti po obedu to have (ali to take) a nap, to have one's forty winks
dobro (slabo) spáti to sleep well (badly, poorly)
spáti doma (zunaj) to sleep in (out)
spáti pod milim nebom, na prostem to sleep in the open air
spáti polnih 12 (ali 24) ur to sleep the clock round
spáti zimsko spanje to hibernate
spáti spanje pravičnega to sleep the sleep of the just
trdno spáti to be fast (ali sound) asleep, to sleep very soundly
spáti nepretrgano do 7. ure zjutraj to sleep right through (ali without a break) until seven in the morning
predolgo spáti (= »zaspati«) to oversleep
spáti kot ubit, kot polh to sleep like a log (ali like a top, like a dormouse)
iti spat to go to bed, to lie down to sleep, (otroški govor) to go to bye-byes; to retire
to mi ne da spáti it keeps me awake at night
nisem mogel spáti I hardly slept a wink
hoditi zgodaj spat to retire early
ne spáti (biti buden, figurativno) to be watchful (ali vigilant), to be on the alert
bom toliko bolje spal zaradi tega I will sleep the sounder for it
zadeva spi (figurativno) the matter (ali affair) has been pigeon-holed
vso noč nisem spal I did not sleep a wink last night
kakor si boš postlal, tako boš spal as you make your bed, so you must lie

spomin|i moški spol množina Erinnerungen množina, Lebenserinnerungen, množina, Memoiren množina
knjiga spominov das Erinnerungsbuch, Memoiren množina
otroški spomini Kindheiterinnerungen
pisec spominov der Memoirenschreiber

stol [ou̯] moški spol (-a …) der Stuhl, der Sessel (kuhinjski Küchenstuhl, lesen Holzstuhl, otroški Kinderstuhl, pleten Korbstuhl, Rohrstuhl, škarjasti Scherenstuhl, vrtljivi Drehstuhl, Drehsessel, vrtni Gartenstuhl, zložljiv Faltstuhl, Klappstuhl, zobozdravniški medicina Behandlungsstuhl)
električni stol elektrischer Stuhl
sodni stol Richterstuhl
… stola Stuhl-, Sessel-
(naslanjalo die Stuhllehne, Sessellehne, noga das Stuhlbein)
pasti s stola vom Stuhl fallen
sedeti na robu stola auf der Stuhlkante sitzen
sedeti na dveh stolih figurativno zweispännig/zweigleisig fahren
usesti se med dva stola sich zwischen zwei Stühle setzen

stòl chair; (brez naslona) stool; (z naslonom za roke) armchair; (fotelj) easy chair

otroški stòl high chair
pleten stòl (naslanjač) wicker-chair
vrtljiv stòl swivel chair
zložljiv stòl folding stool, camp stool
stòl na kolesih wheelchair, bath chair
sesti v stòl to seat oneself in a chair
ležalni stòl deck chair
gugalni stòl rocking chair, rocker
sklopen (lovski) stòl camp stool
sesti, obsedeti med dvema stòloma (figurativno) to fall between two stools

stòl (stôla) m

1. sedia, seggio; sedile; tosk. seggiola, ciscranna:
lesen, oblazinjen, pleten stol sedia di legno, imbottita, di vimini
stol z naslonjali za roke sedia a braccioli
gugalni, ležalni stol sedia a dondolo, a sdraio
stol z visokim naslonjalom scranna
vrtljiv, zložljiv stol sedia girevole, pieghevole
brivski, zobozdravniški stol sedia da barbiere, poltrona da dentista
mesarski stol banco del macellaio
električni stol sedia elettrica
sodni stol seggio del giudice

2. nareč. tavola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stol se mu maje la sua posizione vacilla, sta per perdere la poltrona
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
grad. strešni stol ossatura del telaio
visok otroški stol seggiolone

stolč|ek moški spol (-ka …) das Stühlchen, das Stühllein; brez naslanjala: der Hocker (barski Barhocker, klavirski Klavierhocker), der Schemel (za molžo Melkschemel)
lovski stolček der Ansitzstuhl, Jagdstuhl, der Jagdsitz
otroški stolček Kinderstuhl
figurativno ministrski stolček der Ministersessel
stolček se maje der Stuhl wackelt (tudi figurativno)

svet³ [é] moški spol (-a, ni množine)

1. (ljudje) Leute množina
priti med svet unter die Leute kommen

2. (krogi) die -welt (finančni Finanzwelt, filmski Filmwelt, glasbeni Musikwelt, gledališki Theaterwelt, moški Männerwelt, poslovni Geschäftswelt, strokovni Fachwelt, znanstveni Gelehrtenwelt, športa Sportwelt, zločina Verbrecherwelt, ženski Damenwelt, Frauenwelt)

3. (celokupnost) die Welt (blagovni Warenwelt, dela Arbeitswelt, ptičji Vogelwelt, živi Lebewelt, življenja Lebenswelt)
rastlinski svet die Pflanzenwelt, das Pflanzenreich
živalski svet die Tierwelt, das Tierreich

4. (duhovna vsebina) die Welt (čudežni Wunderwelt, čustveni Gefühlswelt, čutni Sinnenwelt, doživljajski Erlebniswelt, fantazijski/domišljijski Phantasiewelt, Scheinwelt, izkustveni Erfahrungswelt, miselni Gedankenwelt, Ideenwelt, Geisteswelt, mitološki Sagenwelt, nadčutni Überwelt, notranji Innenwelt, otroški Kinderwelt, predstavni Vorstellungswelt, sanjski Traumwelt, zgornji Oberwelt, zunanji Außenwelt, mode Modewelt, pojavov Erscheinungswelt, pravljic Fabelwelt, Märchenwelt, reči Dingwelt)

5.
svet bogov die Götterwelt
svet duhov die Geisterwelt

svét monde moški spol , univers moški spol ; (zemlja) terre ženski spol ; (zemeljska krogla) globe moški spol (terrestre) ; (zemljišče) terrain moški spol ; (tla) sol moški spol

novi (stari) svet l'ancien (le nouveau) continent (ali monde)
širni svet le vaste monde
ves svet le monde entier
na tem svetu en ce monde, ici-bas
do konca sveta jusqu'au bout du monde
narobe svet le monde à l'envers
čutni svet univers (ali monde) sensible (ali physique), (filozofija) monde des apparençes
idejni svet monde des idées
modni svet monde de la mode (ali de la haute couture)
notranji svet monde intérieur
otroški svet monde des enfants
pravljični svet monde féerique (ali fabuleux)
rastlinski svet règne végétal, végétation ženski spol, flore ženski spol
sanjski svet monde des rêves (ali imaginaire)
sodobni svet monde contemporain, contemporains moški spol množine
športni svet monde du sport
visokogorski svet (monde de la) haute montagne
odkar svet stoji depuis que le monde existe (ali est monde)
tako je na svetu ainsi va le monde
za nič na svetu pour rien au monde
napraviti potovanje okoli sveta faire le tour du monde
priti na svet, zagledati luč sveta venir au monde, voir le jour, naître
videl je malo sveta il a peu voyagé, familiarno, ironično il n'a vu que son clocher

šampon samostalnik
1. (za umivanje las ali dlak) ▸ sampon
2. (za čiščenje) ▸ sampon, tisztítószer
Vse raztresene ostanke poberite s preproge, nato na madež nanesite šampon za čiščenje preprog po navodilih proizvajalca. ▸ A szétszóródott maradékot szedje fel a szőnyegről, utána a foltra tegyen szőnyegtisztítószert a gyártó utasításai alapján.
Najprej avto rahlo sperite, bolj namočite, potem pa površine zdrgnite z gobo in specialnim šamponom za avtomobile. ▸ Először öblítse le az autót, alaposan nedvesítse be, utána pedig szivaccsal és speciális autósamponnal dörgölje át a felületeket.

špórten sporting, sport(-), sports, of sport, pertaining to sport; (obleka) casual

špórtni dan Sport Day
špórtno igrišče recreation ground, sports ground, playground
špórtni artikli pl sports gear, sports goods pl
špórtna obleka sports clothes pl
špórtni dogodek sports event, sporting event
špórtni jopič sports jacket, blazer
špórtni duh sporting spirit, sportsmanlike (ali sporting) attitude
špórtni letalec sports pilot
špórtna letalska šola flying school
špórtno letališče club aerodrome
špórtno letalo sports plane, (za šport in potovanja) sporting and touring plane
špórtni avto sports car, ZDA sport car, (dvosedežen) two seater, ZDA roadster
špórtni kabriolet (avto) sports convertible
špórtni klub sports club, athletic club
špórtno moštvo (sports) team
špórtni navdušenec sports enthusiast; sports fan
špórtno oblačilo, oblačila sports wear
špórtni plašč sports coat
špórtni čevlji plimsolls pl, gum shoes pl
špórtna srajca sports shirt
špórtna čepica sports cap, tweed cap
špórtna oprema, špórtni rekviziti sports kit (ali gear, equipment); sports requisites pl, ZDA sporting goods pl
trgovec s špórtno opremo sports outfitter
špórtna trgovina sports goods shop
špórtni ribič angler
špórtni znak sports badge
špórtno igrišče, špórtni stadion sports ground, athletics field, (athletics) stadium, (za deco) playground
špórtni otroški voziček folding pram, ZDA stroller
špórtna trofeja trophy
špórtni narod sports-loving nation
špórtna prireditev, špórtno tekmovanje meeting, meet, sporting event, sports tournament
špórtni učitelj trainer, coach
špórtni zdravnik sports doctor (ali physician)
špórtni as, prvak champion, ace, star
špórtna tekma match, sporting contest
špórtni časopis, špórtna revija sports magazine (ali paper, review)
špórtni tisk sporting press
špórtno poročilo, špórtna poročila, špórtne novice sports report, sports news pl
špórtni poročevalec sports reporter, sports writer; ZDA pogovorno sports hack, scribe, (radio) sports broadcaster, ZDA sportscaster
radijska špórtna oddaja sports broadcast, pogovorno sportscast
špórtna priloga (časopisa itd.) sports supplement
špórtna panoga, veja branch of sport
špórtni svét sports world, sporting world
špórtna zveza sports federation, sports association

tapado pridušen, zamolkel; figurativno tajen, skriven

tapado m Arg ženski ali otroški plašč; Arg zakopan zaklad; Kol peč

tener -era -erum, adv. -ē (tendere)

1. tánek (tènek, tenák), šibek (šibak), droben (droban), nežen, mehek: Ca., Gell., Prud. idr., ramus O., rami Cu., radix C., palma Ci., uva O., plantae V., gramen, caules H., aëra per tenerum O., V., Lucr., corpus Lucr., alvus tenerrima Cels., coniux, virgines H., corpus tenerrime derasus Plin.; preg.: de tenero ungui H. ali a teneris unguiculis Ci. ep. (= gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) od mladih nog.

2. mladosten, mlad, nežen: Luc. ap. Prisc., Cat., Plin. iun. idr., infans O., puer Pr., saltator Ci., annus O. mlado leto, pomlad, anni Plin., anni teneriores Pr., equis vetulis teneras anteponere Ci., vitulus H., grex Ph. čreda mladičev, tigres Val. Fl., teneri manes Stat. mladi mrlički, v nežni dobi umrli otroci, tenerae res V. mlado rastlinje, mlada setev; subst. tenerī -ōrum, m nežni dečki, malčki, starejše máleji: Iuv., Cl.; adeo in teneris consuescere multum est V. v nežni (= otroški) dobi; tudi a(b) tenero (sc. puero ali anno) Col., Q. od mladega, od mladih nog.

3. metaf. nežen, mêhek (mehák), nežnočuten, rahločuten, občutljiv, vodljiv, vóljen (volján), upogljiv, upogibljiv, uklonljiv, popustljiv, gibčen, gibek: virtus Ci. mehkovoljna, popustljiva, teneri et rudes animi T., non silice nati sumus, sed est naturale in animis tenerum quiddam atque molle Ci. naravna mehkoba, mehkost, tenerior animus Ci., oratio mollis et tenera Ci., tener et mollis incessus Sen. ph., frons Sen. ph., tenerā voce Q. z nežnim (gibkim) glasom, tenere dicere T. (Dial.), tenere recitare Plin. iun., tenerius manus complosit Petr.; occ.
a) ljubkajoč, božajoč, nežen, zaljubljen, nasladen, pohoten: teneri versūs H., carmen O., poeta Cat., O., spado Iuv.; analogija: pudor O. sram zaradi zaljubljenosti.
b) raznežen, (po)mehkužen: mentes Q.

tohu-bohu [tɔübɔü] masculin nered, zmešnjava, direndaj, hrušč, hrup

le tohu-bohu des enfants otroški direndaj