Franja

Marathussa -ae, f (Μαράϑου(σ)σα) Maratúsa, otok pred Klazomenami: Plin.

Megālia -ae, f Megálija, nav. Megaris (Plin.) Megárida imenovan skalnat otok v Tirenskem morju, kjer je imel vrtove že Lukul; na tem otoku je v izgnanstvu umrl Romul Avgustul: Stat.

Melita -ae, f (Μελίτη) Mélita, otok med Sicilijo in Afriko (zdaj Malta): Naev., Ci., L., Ci. ep., Plin., Mel., Val. Max., M. idr. — Od tod adj. Melitēnsis -e mélitski: vestis Ci. melitska preproga, odeja = subst. Melitēnsia -ium, n (sc. vestimenta): Ci., Lucr. — Soobl. Melitē -ēs, f Mélita,

1. otok ob Dalmaciji (zdaj Meleda, Mljet): O., Plin. — Od tod adj. Melitaeus (Μελιταῖος) mélitski: catuli Plin. nekaki damski psički.

2. ena od Nereid: V., Hyg.

3. mesto v Joniji: Vitr.

4. mesto v Kapadokiji: Plin., M.

Meroē -ēs, f (Μερόη) Mêroa, etiopska pokrajina (zdaj provinca Atbar), ki jo oblikujejo Nilovi rokavi; starodavniki so jo imeli za otok: O., Plin., Lucan., Mel.; šalj. o neki pijanki (beseda se navezuje na merum): Aus. — Adj. Merois -idis, acc. -ida, f merójska: herba Plin.

Mesēnē -ēs, f (Μεσήνη) Meséna = „dežela v sredi“, ime večjega dela Babilonije, ki jo je kraljevi kanal južno ob medijskem zidu spremenil v otok: Plin., Amm.

mešanec samostalnik
1. (o živalih) ▸ keverék, félvér, korcsŽe dve leti imamo psa mešanca, ki smo ga vzeli iz zavetišča. ▸ Már két éve van egy keverékkutyánk, akit menhelyről hoztunk.

2. (o napravah, izdelkih) ▸ keverékGre za mešanca med mobilnikom in dlančnikom v prijetnem ohišju. ▸ Ez egy mobiltelefon és egy PDA keveréke szép tokban.

3. lahko izraža negativen odnos (o rasi ali narodnosti) ▸ keverék, félvér
Otok je bil namenjen zapornikom črne polti, mešancem in Indijcem. ▸ A szigetet a fekete bőrű, keverék és indiai rabok számára tartották fenn.
Sopomenke: mestic

Metīna -ae, f Metína, otok ob obali Galije nasproti ustja Rodana: M.

Mikronezija samostalnik
(država) ▸ Mikronézia

mikronezijski pridevnik
(o Mikroneziji in Mikronezijcih) ▸ mikronéziai

Mona -ae, f Móna, otok med Britanijo in Hibernijo v Irskem morju (zdaj Man ali Anglesey): C., T.

Myconos in Myconus -ī, f (Μύκονος) Míkon(os), kikladski otok severovzhodno od Delosa: V., O., Mel. — Od tod adj. Myconius 3 (Μυκόνιος) míkonski, z Míkon(os)a: hospes Ter., vinum Plin.; subst. Myconii -ōrum, m Mikónijci, preb. otoka Mikon(os): Luc. fr., Plin.

Myonnēsus (Myonnēsos) -i, f (Μυόννησος) Mionéz

1. m rt in mesto na obali Jonije, kjer so Rimljani l. 190 premagali Antioha: L.

2. f otok blizu Efeza: Plin.

Nāsos -ī, f (dor. νᾶσος, at. νῆσος otok) Názos, mestni del Sirakuz: L.

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

Naulochos -ī, f

1. (Ναύλοχοι) Návloh, otok pri Kreti: Plin.

2. (v lat. obl.) Naulochus -ī, f Návloh, trg in sidrišče na severni obali Sicilije med Milami in rtom Pelor, znan po pomorski bitki l. 36, v kateri je Agripa uničil ladjevje Seksta Pompeja: Suet. — Soobl. Naulocha -ōrum, n Návloha (Návlohe): Sil.

3. pristan na zahodni obali Ponta: Plin.

Naumachos -ī, f Návmah, otok pri Kreti: Mel.

Neoclēs -is in (pri N.) -ī, m (Νεοκλῆς) Néokles, gr. moško ime. Znani so:

1. Temistoklov oče: N.

2. Epikurov oče, ki je šel kot „poljelovec“ (agripeta) na otok Samos in tam ustanovil šolo v mestu Samos: Ci.

3. neki slikar: Plin. — Od tod patron. Neoclīdēs -ae, m (Νεοκλείδης) Neoklíd (Neoklêjd), Neoklov sin (= Temistokles): O.

nō, nāre, nāvī (iz *sna-i̯ō; indoev. kor. *snā-, *snau-, *sneu- teči, plavati; prim. snāti, snāyatē kopa se, snā́uti od njega kaplje, gr. νάω, ajol. ναίω, ναύω [iz *σναƑ i̯ω], νέω [iz *σνεƑω], νήχω [iz *σναχω] plavam, νῆσος, νᾶσος „plavajoča stvar“ = otok, Νηρεύς Nerej, morski starec, ναϊάς, jon. νηϊάς Najada, νᾶμα tekočina, izvir, lat. natāre)

1. plavati: Auct. b. Hisp., Plin. iun., Suet., Stat., Sil. idr., qui nare discunt Pl., alter nare cupit Enn., serpere anguiculos, nare anaticulas, evolare merulas, cornibus uti videmus boves Ci., bestiae nantes Ci., nandi peritus, imperitus L., flumen nando traicere L., nare per undas, piger ad nandum, ars nandi O., nando amnem frangere Lucan.; preg.: nabis sine cortice H. plaval boš brez plute = ne boš več potreboval vodstva (nadzora); subst. pt. pr. nantēs -ium, f (ptiči) plovci: greges nantium Col.; (o stvareh) plavati: pinūs dicuntur liquidas Neptuni nasse per undas Cat., in liquida nat tibi linter aqua Tib., nantes scaphae Gell.

2. pesn. metaf. plavati =
a) pluti: cumbā nare V., cumque iuventus per medium classi barbara navit Athon Cat.
b) leteti, letati: hic ubi iam emissum caveis ad sidera caeli nare per aestatem liquidam suspexeris agmen (sc. apium) V.
c) teči: purpureaque procul nantes a luce refulgent Cat.
d) (o očeh pijanih ljudi) biti (videti) osteklenel, stekleneti, megliti se: nant oculi Lucr.

Nova Gvineja stalna zveza
(otok v Tihem oceanu) ▸ Új-Guinea [csendes-óceáni sziget]

obljubiti si večno ljubezen frazem
(poročiti se) ▸ örök szerelmet ígérnek egymásnak
Ta prelepi otok je tudi kraj, kjer si številni pari obljubijo večno ljubezen. ▸ Ezen a gyönyörű szigeten sok pár ígér egymásnak örök szerelmet.