Franja

Romul samostalnik
(oseba iz rimske mitologije) ▸ Romulus [római mitológiai alak] ▸ Romulusz [római mitológiai alak]
Sopomenke: Romulus

Romulus samostalnik
(oseba iz rimske mitologije) ▸ Romulus [római mitológiai alak] ▸ Romulusz [római mitológiai alak]
Sopomenke: Romul

sedé sedéč sitting

v sedé, sedéččem položaju in a sitting position (ali posture)
sedé, sedéčča oseba sitter
sedeč v naslanjaču seated in the armchair

sentimentálen sentimental; pogovorno soft

sentimentálna pesem (komedija) sentimental song (comedy)
sentimentálna oseba sentimentalist
solzavo sentimentálen maudlin, mawkish

sestrádan famished; starving, starveling

biti sestrádan to be starved
sestrádana oseba starveling
sem sestrádan I am famished

sevanj|e [é] srednji spol (-a …) fizika die Strahlung (beta Betastrahlung, gama Gammastrahlung, ionizirajoče ionisierende Strahlung, jedrsko Kernstrahlung, korpuskularno Korpuskularstrahlung, Teilchenstrahlung, radioaktivno radioaktive Strahlung, rentgensko Röntgenstrahlung, sestavljeno Mischstrahlung, termično thermische Strahlung, toplotno Wärmestrahlung, ultravijolično Ultraviolettstrahlung, zavorno Bremsstrahlung); die Radiation, die Strahleneinwirkung; iz česa: die Abstrahlung
sončno sevanje die Sonneneinstrahlung
zemeljsko sevanje Erdstrahlen množina
detektor ionizirajočega sevanja das [Strahlungsmeßgerät] Strahlungsmessgerät
doza sevanja die Strahlendosis, ob obsevanju: Bestrahlungsdosis
Kirchhoffov zakon sevanja Kirchhoffsches Strahlungsgesetz
moč sevanja die Strahlungsleistung
obolenje zaradi sevanja medicina die Strahlenkrankheit
okvara zaradi sevanja medicina der Strahlenschaden
oseba, ki je umrla zaradi sevanja der / die Strahlentote
smrt zaradi sevanja der Strahlentod
učinkovanje/učinek sevanja die Strahlenwirkung
vir sevanja die Strahlenquelle
zakon sevanja das Strahlungsgesetz
varstvo/zaščita pred sevanjem der Strahlenschutz, Strahlungsschutz
stena za zaščito pred sevanjem die Strahlenschutzmauer
izpostaviti radioaktivnemu sevanju (etwas) verstrahlen
občutljiv za sevanje strahlensensibel

slabič samostalnik
1. izraža negativen odnos (psihično šibka oseba) ▸ puhányČe je moški skrben in čustven, ga okolica hitro označi za slabiča. ▸ Ha egy férfi gondoskodó és érzelmes, a környezete rögvest puhánynak titulálja.
Sopomenke: mevža

2. (o fizični zmogljivosti) ▸ puhány
Glede telesne bolečine sem pravi slabič. ▸ Ami a testi fájdalmakat illeti, igazi puhány vagyok.

smôla

1. pez f , (ladijska) brea f , (čevljarska) cerote m

drevesna smola resina f
borova smola resina de pino
brezova smola aceite m de abedul
jelova smola resina de abete; abetinote m
zemeljska smola betún m

2. fig fam mala suerte f , mala pata f , mala sombra f , suerte adversa

oseba, ki ima vedno smolo (fig) desdichado m, fam cenizo m
namazati s smolo empegar, embrear, untar con brea
imeti smolo (fig) tener mala suerte, fam tener mala sombra, tener mala pata; fracasar

sócij sócius sedež (na motorju) pillion, pillion-seat

oseba na sócij, sóciusu pillion rider
peljati se na sócij, sóciusu to ride pillion

sónčiti to sun, to expose to the sun

sónčiti se to sun oneself, to sunbathe; to bask in the sun; to take the sun
oseba, ki se sonči sunbather

sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.Sodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.

2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.Za vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.

3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.

4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.

5. (o rastlini) ▸ szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen.

spol¹ [ô] moški spol (-a …) biologija das Geschlecht
izbrani spol Wahlgeschlecht
lepi/šibki spol das schöne/schwache Geschlecht
močnejši spol das starke Geschlecht
omejen na en spol geschlechtbegrenzt
vezan na spol geschlechtsgebunden
določanje spola die Geschlechtsbestimmung
oseba istega spola die Geschlechtsgenossin, der Geschlechtsgenosse
preverjanje spola die Geschlechtskontrolle
sprememba spola medicina die Geschlechtsumwandlung
razlika med spoloma der Geschlechtsunterschied
razmerje med spoloma das Geschlechtsverhältnis
vloga spola die Geschlechterrolle
ločitev po spolu die Geschlechtertrennung
nagnjenje k lastnemu spolu eigengeschlechtliche Neigung
pripadnost spolu die Geschlechtszugehörigkeit

stán¹ (-ú) m

1. stato (civile):
samski stan stato celibe, nubile
vdovski stan stato vedovile
zakonski stan stato coniugale

2. (družbeni sloj) ceto, condizione; affare:
meščanski stan ceto medio
ljudje nizkega stanu gente di umile condizione
oseba visokega, nizkega stanu persona di alto, di basso rango, di alto, di basso affare
hist., soc. prvi, drugi, tretji stan prelati, nobiltà, borghesia (terzo stato)
soc. četrti stan il quarto stato (proletariato)

stavkajóč en huelga

stavkajoča oseba (stavkar) huelguista m/f

stó ciento , (pred samostalnikom) cien

od sto niti eden ni uno solo entre ciento
kakih sto, okrog sto alrededor de cien(to), unos cien; un centenar
sto let star secular, (oseba) centenario
sto tisoč cien mil

stojéč standing; (voda tudi) stagnant

stojéča oseba stander
stojéči potnik ZDA standee
stojéča voda standing (ali stagnant) water
stojéč (trd) ovratnik stand-up collar

strah¹ moški spol (-u; -ovi)

1. die Furcht (pred vor)
od strahu vor Furcht
strah božji Gottesfurcht
smrtni strah Todesfurcht, Todesangst
strah in trepet Furcht und Schrecken/Zittern
up in strah Furcht und Hoffnung
spraviti v strah koga: (jemanden) in Furcht versetzen
ne poznati strahu keine Furcht kennen

2. (bojazen) die Angst, -[angst] Angst (strašanski Heidenangst)
strah za kaj: die Angst um (delovno mesto um seinen Arbeitsplatz)
občutek strahu das Angstgefühl

3. (tesnoba) die Angst, die Beklemmung, (fobija) die Angstneurose, die -[angst] Angst (eksistenčni Existenzangst, kastracijski Kastrationsangst, pred izgubo Trennungsangst, pred izpitom Prüfungsangst, Examensangst, pred letenjem Flugangst, pred ocenjevanjem Notenangst, pred prihodnostjo Zukunftsangst, pred rakom Krebsangst, pred stikom Berührungsangst, pred smrtjo Todesangst, pred šolo Schulangst, pred višino Höhenangst, pred življenjem Lebensangst, elementarni Urangst)
nevroza strahu die Angstneurose
psihoza strahu die Angstpsychose

4. (negativno pričakovanje) die Befürchtung
strahovi množina Befürchtungen množina, Ängste množina

5. (spoštljiva bojazen) die Ehrfurcht, die Scheu

6.
strah pred (izogibanje) die Scheu (vor), -scheu
(ljudmi Menschenscheu, moškimi Männerscheu, vodo Wasserscheu, ženskami Weiberscheu)

7. nenaden, silovit: der Schreck (silen ein großer, heftiger, mächtiger, ungeheurer, peklenski ein höllischer, nenaden ein jäher, paničen ein panischer, smrten ein tödlicher)
spraviti v strah koga: (jemandem) einen Schreck einjagen
(prestrašenost) der Schrecken

8. figurativno (oseba, ki zbuja strah) der Schrecken
|
kriki strahu das Angstgeschrei (tudi živalstvo, zoologija, lovstvo)
nič strahu! nur keine Bange!
trenutek strahu die Schrecksekunde
strah zbujajoč [schreckenerregend] Schrecken erregend, furchtgebietend, [furchterregend] Furcht erregend, furchteinflößend
nagnati strah v kosti komu: (jemanden) einschüchtern
prestajati strah sich ängstigen, sich fürchten
prestajati hud strah Blut und Wasser schwitzen
vlivati strah komu (jemandem) Angst machen, (jemandem) Angst einflößen, (jemandem) Furcht einflößen/einjagen
strah v kosteh der Schreck in den Gliedern
še vedno imam strah v kosteh der Schreck steckt mir noch in allen Gliedern
zbujati strah gefürchtet sein/werden
od strahu aus Angst/Furcht, vor Schrecken
bled od strahu [schreckensblaß] schreckensblass, schreckensbleich
pričakovanje v strahu die Erwartungsangst
spačen od strahu angstverzerrt
trd od strahu schreckerstarrt, schreckensstarr
umirati od strahu sterben vor Furcht/Angst
navdajati s strahom koga: (jemandem) [angst] Angst machen
s strahom pričakovan befürchtet
spravljati v strah (jemanden) ängstigen, verängstigen
biti v strahu pred sich fürchten vor, [angst] Angst haben vor, dogodkom: (etwas) befürchten
biti v strahu za fürchten um, Angst haben um

stransk|i² (-a, -o)

1. (vzporedni) Neben- (bog der Nebengott, dohodek die Nebeneinnahme, naglas der Nebenton, der Nebenakzent, obrat der Nebenbetrieb, pogoj die Nebenbedingung, pojav die Nebenerscheinung, poklic der Nebenberuf, pomen die Nebenbedeutung, posel das Nebengeschäft, predmet das Nebenfach, produkt das Nebenprodukt, proizvod das Nebenerzeugnis, prostor der Nebenraum, das [Nebengelaß] Nebengelass, stroški Nebenkosten množina, tir das Nebengleis, Nebengeleis, vozni pas die Nebenfahrbahn, zaslužek das Nebenverdienst, dejavnost die Nebentätigkeit, dominanta die Nebendominante, funkcija die Nebenfunktion, kazen die Nebenstrafe, korenina rastlinstvo, botanika die Nebenwurzel, oblika die Nebenform, obveznost die Nebenverbindlichkeit, oseba die Nebenfigur, pogodba der Nebenvertrag, terjatev die Nebenforderung, der Nebenanspruch, točka der Nebenpunkt, določilo die Nebenbestimmung, koriščenje die Nebennutzung, vprašanje die Nebenfrage, morje das Nebenmeer)

2. (sekundarni) Seiten-, Neben- (izhod der Nebenausgang, Seitenausgang, oder der Nebenbühne, Seitenbühne, oltar der Nebenaltar, Seitenaltar, rokav geografija der Nebenarm, Seitenarm, vhod der Nebeneingang, Seiteneingang, cesta die Seitenstraße, Nebenstraße, ladja gradbeništvo, arhitektura das Nebenschiff, Seitenschiff, ulica die Seitengasse, Nebengasse, vrsta die Nebenreihe, Seitenlinie, Nebenlinie, vrata die Seitentür, Nebentür)

subnormálen subnormal

subnormálna oseba medicina subnormal

sumljiv (-a, -o) verdächtig (tudi pravo)
pravo utemeljeno sumljiv dringend verdächtig
zadeva: verdächtig, faul
sumljiva oseba der / die Verdächtigte
sumljiva reč eine faule Sache, eine krumme Sache