Franja

obstrigillō (obstringillō) -āre (obstringere)

1. na poti (v napoto) biti, napoto delati, na(s)proti stati, ovirati: Isid., restitant occurrunt obstant obstringillant obagitant Enn. ap. Non., nunc enim multa obstrigillant et aciem nostram aut splendore nimio repercutiunt aut obscuro retinent Sen. ph., lex neque innocenti propter simultatem obstrigillat neque nocenti propter amicitiam ignoscit Varr.

2. postaviti (postavljati) se na(s)proti = opravljati, ob(i)rati, (po)grajati: suscipit Stolo, tu, inquit, invides tanto scriptori et obstrigil[l]andi causa figlinas reprehendis Varr.

occupare

A) v. tr. (pres. ōccupo)

1. zasesti; zavzeti; okupirati:
il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
occupare la carica di segretario biti tajnik
l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

3. zasesti, zasedati prostor:
le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
occupare la vista pren. ovirati pogled

4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

2. zaposliti, zaposlovati se:
occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

3. (impicciarsi) vtikati nos:
occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve

officiare v. intr. (pres. officio) relig. maševati; opraviti, opravljati bogoslužni obred

officiate [əfíšieit] neprehodni glagol
uradovati, službovati, opravljati funkcljo (as koga)
cerkev brati mašo

opojávati opòjāvām opravljati molitve za mrtve

pandúriti pàndūrīm, panduròvati pandùrujēm opravljati pandursko, biriško službo

per-mereō -ere -ui (per in merēre) služiti vojsko, opravljati vojaško službo: mox innumeris exercita castris occiduas primasque domos et sole sub omni permeruit iurata manus Stat.

pokućáriti -kùćārīm pohiševati, opravljati hišna dela, krošnjariti po hišah

pontificare v. intr. (pres. pontifico)

1. opraviti, opravljati pontifikalni obred

2. pren., šalj. iron. govoriti, nastopati slovesno, vzvišeno

pontifier [pɔ̃tifje] verbe intransitif, religion opravljati pontifikalno službo; figuré, familier govoriti emfatično, slovesno; dostojanstveno nastopati, domišljavo deliti nasvete

praticare

A) v. tr. (pres. pratico)

1. delati, izvajati:
praticare il bene delati dobra dela
praticare la legge izvajati zakon

2. delati, opravljati poklic; poznati, ukvarjati se:
praticare l'insegnamento učiti
praticare la poligamia poznati mnogoženstvo

3. obiskovati; družiti se (s):
praticare una persona družiti se s kom

4. narediti, napraviti:
praticare un'iniezione dati injekcijo
praticare uno sconto napraviti popust

B) v. intr. družiti se (s), biti domač (s); redno obiskovati:
praticare in un locale redno zahajati v lokal
PREGOVORI: chi pratica con lo zoppo impara a zoppicare preg. kdor se s tatom druži, se nauči krasti

professare

A) v. tr. (pres. profēsso)

1. izpovedati; izjaviti, izjavljati; razglasiti, razglašati (pripadnost ideji ipd.):
professare la propria opinione povedati svoje mnenje

2. delovati, opravljati poklic:
l'avvocato non professa più odvetnik ne dela več

B) ➞ professarsi v. rifl. (pres. mi profēsso) izjaviti, izjavljati se; pokazati se:
professarsi grato verso qcn. pokazati se hvaležnega do koga

pusseln opravljati drobnjakarska dela

research [risə́:č]

1. samostalnik
(znanstveno) raziskovanje, iskanje (for, after česa)

researches množina znanstveno raziskovalno delo (in, into česa)
to be engaged in researches on (in) nuclear physics delati na področju jedrske fizike

2. pridevnik
raziskovalen

research library znanstvena (izposojevalna) knjižnica
research work znanstveno raziskovalno delo
research worker znanstveni raziskovalni delavec
research professor predavanj oproščeni profesor, ki se ukvarja z znanstvenim raziskovalnim delom

3. prehodni glagol
(znanstveno) raziskovati, opravljati znanstveno raziskovalno delo

re-tractō (re-trectō) -āre -āvī -ātum (frequ. k retrahere)

I. nazaj potegniti, nazaj vleči; metaf.

1. nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati): dicta V., largitiones Traianus ap. Plin. iun.

2. braniti se, upirati se, nasprotovati, zoprvati, obotavljati se, obirati se, omahovati, odkloniti (odklanjati), ne hoteti: S. fr., Col. idr., quid retractas? V., secuta exercitum plebs nullo retractante L., sive retractabis, sive properabis Ci.

3. zmanjšati (zmanjševati), v nič dati (dajati), (po)grajati: retractandi operis gratiā Gell. —

II.

1. zopet (znova, spet) potipati, prije(ma)ti, vzeti (jemati), (z)grabiti: ferrum V., vulnera O., arma L., vota O. zaželeno podobo; pren.: retractando nondum coeuntia vulnera rumpam O. = obnoviti stare rane (bolečine).

2. metaf. zopet (znova, ponovno, še enkrat) lotiti (lotevati) se česa, zopet (znova, spet) se ukvarjati se s čim, zopet (znova, spet) se posvetiti (posvečati) čemu, zopet (znova, spet) vršiti, zopet (znova, spet) opravljati kaj, obdelati (obdelovati, obdelavati), predelati (predelovati, predelavati): hoc in proximo libro retractare Varr., verba desueta O., tertius ille locus orationis a me retractandus Ci., dum prima retractant fata domūs O., Ceae retractare munera neniae H. obravnavati iste stvari (isto snov, isto tematiko) kakor Simonid v svojih nenijah; occ. zopet premisliti (premišljati, premišljevati), zopet razmisliti (razmišljati, razmišljevati): aliquid diligenter Ci., fata O., mecum deae memorata retracto O., mens (misel) postero die retractatur T., memoriam carissimi sodalis Sen. ph. obnoviti. — Od tod adj. pt. pf. retractātus 3 zopet pregledan, zopet predelan: idem σύνταγμα misi ad te retractatius Ci. ep. precej predelano.

riesercitare v. tr. (pres. riesērcito) znova opravljati; ponovno vaditi, uriti

roncear odlašati, počasen biti; figurativno koga opravljati; ameriška španščina gugati

saòbraćati -ām opravljati promet, voziti: lađe, avioni, željeznice saobraćaju i između najudaljenijih mjesta

serve² [sə:v]

1. prehodni glagol
služiti, delati za koga; (od)služiti (kazen); opravljati učno dobo; postreči, oskrbeti (with z)
servirati (jed)
šport servirati (žogo); zadostovati (komu), zadovoljiti (potrebe); ustrezati (namenu); prav priti
pogovorno ravnati s kom; privesti samca k samici

to serve one's apprenticeship služiti svojo učno dobo
he has served us very badly zelo slabo je ravnal z nami
to serve one's country služiti domovini
to serve the devil služiti satanu
dinner is served večerja je na mizi
there is enough to serve five people tega je dovolj za pet ljudi
that excuse will serve you to opravičilo ti bo prav prišlo (ti bo koristilo)
I am glad to serve you (in this occurrence) veseli me, da sem vam lahko na uslugo (da vam lahko pomagam) (ob tej priliki)
to serve a gun vojska streči topu
if my memory serves me right če se prav spominjam
serves you right! prav ti je!, zaslužil si to!
they served him right ravnali so z njim, kot je zaslužil
it does not serve my needs to ne ustreza mojim potrebam
a man cannot serve two masters človek ne more služiti dvema gospodarjema
this priest serves two parishes ta duhovnik upravlja dve župniji
one pound serves us for three days en funt nam zadostuje za tri dni
that will serve the purpose to bo ustrezalo (namenu)
to serve a rope zvezati konec (spletene) vrvi z vrvico, da se prepreči odmotavanje
to serve s.o. with the same sauce, to serve s.o. in his kind (in his coin) plačati, vrniti komu milo za drago
to serve one's sentence presta(ja)ti svojo kazen
to serve the time prilagoditi se času
to serve one's time služiti leta do upokojitve; služiti svoj rok v vojski; prestajati svojo kazen v zaporu
to serve the town with electric light oskrbovati mesto z električno razsvetljavo
to serve s.o. a (nasty) trick (grdó) zagosti jo komu
to serve s.o. a turn napraviti komu uslugo
that will serve his turn to bo nekaj zanj, ta mu bo ustrezalo
first come, first served kdor prej pride, prej melje

2. neprehodni glagol
služiti, biti v službi
vojska služiti v vojski; streči, servirati; ustrezati, zadostovati; koristiti, biti koristen (primeren); napraviti uslugo, pomagati; opravljati funkcijo, fungirati (kot)
cerkev ministrirati, biti ministrant

as occasion serves ob primerni priložnosti, če se bo ponudila (ugodna) priložnost
to serve in the army služiti v vojski
to serve at table streči pri mizi
to serve as an example služiti za zgled
he serves rather badly (tenis) on zelo slabo servira
to serve on a jury fungirati kot porotnik
to serve as a mayor biti župan; opravljati funkcijo župana
to serve with cold meat postreči s hladnim narezkom
this string may serve later on ta vrvica utegne pozneje prav priti
it will serve bo ustrezalo (prav prišlo, zadostovalo)
while the time serves dokler je še čas (prilika)

sew^* [sóu]

1. prehodni glagol
šivati (a shirt srajco)
prišiti, sešiti; broširati (pole v knjigo)

sew together (skupaj) sešiti

2. neprehodni glagol
šivati, opravljati šivalna dela