Franja

denar moški spol (-ja …) das Geld, -geld (za gospodinjstvo Haushaltsgeld, Wirtschaftsgeld, za potovanje Reisegeld, knjižni Buchgeld, kovani Hartgeld, naturalni Naturalgeld, papirnati Papiergeld, ponarejen Falschgeld, proračunski Haushaltsgeld, srebrni Silbergeld, svobodni Freigeld, zasilni Notgeld)
… denarja Geld-
(avtomat za menjavo der Geldwechselautomat, dvig die Geldbehebung, Geldabhebung, količina die Geldmenge, menjava der Geldwechsel, obtok der Geldumlauf, pomanjkanje die Geldknappheit, der Geldmangel, ponarejanje die Geldfälschung, prejemnik der Geldempfänger, razvrednotenje die Geldentwertung, strojček za štetje denarja die Geldzählmaschine, uničevanje denarja die Geldvernichtung, vir denarja die Geldquelle, vprašanje denarja die Geldfrage)
denar v obtoku der Notenumlauf
nadomestni denar das Geldersatzmittel
ponarejen denar das Falschgeld
kovanje denarja die Münzprägung
kovnica denarja die Münzanstalt
umazan denar schmutziges Geld
pranje denarja die Geldwäsche
pralnica denarja die Geldwaschanlage
veliko denarja viel Geld, pri plačilih: eine Stange Geld, teures Geld, ein Batzen Geld
ogromno denarja ein Heidengeld
imeti veliko denarja viel Geld haben, gut bei Kasse sein
imeti denarja na kupe/kot pečka figurativno Geld wie Heu haben
malo denarja wenig Geld
imeti malo denarja wenig Geld haben, schlecht bei Kasse sein
metati denar skozi okno figurativno das Geld beim Fenster hinauswerfen
prinašati denar Geld bringen
vleči denar iz žepa das Geld aus der Tasche ziehen
razmetavati denar figurativno mit dem Geld um sich werfen
biti brez denarja kein Geld haben, mittellos sein
gledati na denar das Geld zusammenhalten
sedeti na denarju auf dem/seinem Geld sitzen
skup tiščati denar (biti skop) auf dem/seinem Geldbeutel sitzen
pohlep po denarju die Geldgier
iti v denar (prodajati se) weggehen, guten Abgang haben
iti težko v denar schwerverkäuflich sein
valjati se v denarju schwimmen im Geld/stinken vor Geld
darilo v denarju das Geldgeschenk
z denarjem podpirati: geldlich
kovček z denarjem der Geldkoffer
vreča z denarjem der Geldsack
za denar für Geld, prositi, igrati …: um Geld
za noben denar um keinen Preis/für kein Geld dieser Welt
za vsak denar um jeden Preis
poroka zaradi denarja die Geldheirat
|
denar ne smrdi Geld stinkt nicht
ne pobiram denarja na cesti ich habe mein Geld nicht auf der Straße gefunden
figurativno malo denarja, malo muzike wie der Preis, so die Ware
|denarji množina:
za velike/težke/drage denarje für teures Geld
| ➞ → valuta

denár argent moški spol , monnaie ženski spol , fonds moški spol , numéraire moški spol , espèces ženski spol množine ; familiarno fric moški spol , galette ženski spol , flouss moški spol , pognon moški spol …

gotov denar (argent) comptant, cash
kovan (kovinski) denar pièce(s)
f(pl) de monnaie, espèces ženski spol množine sonnantes
papirnati denar papier-monnaie ženski spol
vložiti denar v banko déposer (ali verser) son argent en banque
biti brez denarja être à court d'argent (ali sans argent, à sec)
denar imeti pri sebi avoir de l'argent sur soi
imeti denarja kot toče, pečka, listja avoir de l'argent à foison, rouler sur l'or, être (tout) cousu d'or, avoir du foin dans ses bottes
zaradi pomanjkanja denarja faute d'argent
za noben denar ni pour or ni pour argent, à aucun prix
denar razmetavati, razsipati, metati v vodo, skozi okno dépenser son argent en pure perte, jeter l'argent par la fenêtre (ali les fenêtres)
denar ali življenje! la bourse ou la vie!
denar je sveta vladar l'argent gouverne (ali mène) le monde, l'argent fait tout

denár dinero m ; A tudi plata f ; moneda f ; fam cuartos m pl

droben denar dinero suelto
gotov denar dinero contante
papirnati denar papel m moneda
ponarejen denar dinero falso
dobro naložen denar dinero inmovilizado
mnogo, kup denarja mucho dinero, fam un dineral
za noben denar (fig) por nada del mundo
pomanjkanje denarja falta f de dinero
ponarejevalec denarja monedero m falso
biti brez denarja no tener dinero; fam estar sin un cuarto, estar sin blanca
nimam nič denarja pri sebi no llevo dinero encima
imeti denarja kot smeti tener mucho dinero, fam ser un Creso
dobiti denar recibir dinero
denar si narediti fam hacer cuartos
denar ne igra nobene vloge el dinero es lo de menos
izposoditi si denar tomar a préstamo dinero
dvigniti denar retirar dinero
on je ob (svoj) denar se ha quedado sin dinero
ni denarja, ki bi to plačal no hay dinero que lo pague
metati denar skozi okno fam gastar el dinero a lo loco
plavati (kópati se) v denarju nadar en oro
razmetavati z denarjem malgastar dinero
plačati v gotovem denarju pagar en dinero contante
potrošiti, zapraviti denar gastar dinero
trda je za denar hay falta de dinero
zaslužiti denar ganar dinero
denar je sveta vladar poderoso caballero es Don Dinero
imeti denarja kot pečka abundar en dinero

dépenser [depɑ̃se] verbe transitif (po)trošiti, izdati; zapraviti; porabiti

se dépenser da(ja)ti si mnogo truda, izčrpati se (en v), porabiti svoje sile
dépenser sans compter metati denar skoz okno, trošiti denar tjavdan
se dépenser physiquement izčrpa(va)ti se fizično
dépenser sa salive (figuré) zaman govoriti
vous avez beau vous dépenser zaman se tako močnó trudite

dēpōnō -ere -posuī -positum

I.

1. položiti (polagati), (na tla) postaviti (postavljati): caput Pl., O., corpora, lecticam L. fr., Suet., lecticā paulisper depositā Ci.; hanc vitulam depono H.; šalj.: aliquem d. vino Pl. koga z vinom (na tla) položiti = napiti ga; ret.: Chattos saltus suus Hercynius … deponit T. spušča v ravnino, zapušča v ravnini. Kam? in acie tertio ordine … deponi Varr. (o triarijcih), cum in gremiis mimarum mentum mentemque deponeres Ci., d. plantas (grebenice) in hortis O. ali malleolum in terram, semina sulco Col. zasaditi (zasajati), lyram in muris O., latus in harenis O., fessum militiā latus depone sub lauru mea H., d. corpora sub ramis arboris altae V. uleči se, inter genua sua caput Ap.; pesn. s samim abl.: caput strato d. O.

2. occ.
a) kaj (kot poverjeno blago) spraviti (spravljati), shraniti, v (s)hrambo dati (izročiti, izročati): amphoras in templo Dianae N., signa deposita apud amicos Ci., apud alium eas phaleras habuisse depositas Ci., d. impedimenta citra Rhenum C., liberos, uxores suaque omnia in silvis C., obsides apud eos C., ut ibi (Corinthi) obsides deponerentur L., ad saucios deponendos adire Apolloniam C. da bi ranjence spravil na varno, d. pecuniam apud aliquem ali in delubro Ci. ali ad (v) Phacum L., d. pignus Lucan., testamentum depositum apud virgines Vestales Suet.; od tod subst. pt. pf. dēpositum -ī, n v hrambo dano (poverjeno) blago, polog: Q. (VII, 2, 50; XI, 2, 25), nec umquam depositum tibi sospes erit Iuv., depositum reposcere Suet., in deposito habere, pro deposito esse apud aliquem Icti.
b) denar (kot posojilo) varno naložiti: habere in Africa trecenties HS fundis nominibusque depositum Petr.; pren. komu kaj izročiti (izročati), poveriti (poverjati), zaupati: eas (pecunias) in publica fide L., communem causam populique ius in vestra fide ac religione deponit Ci., quae rimosā bene deponuntur in aure H., quidquid habes, age, depone tutis auribus H., fallere depositum pripraviti ob zaupano = ob posevek: O. (Metam. V, 480) ali = ob zaupano Deaniro: O. (Metam. IX, 120), in quo omnes sollicitudines meas deposui Sen. ph. v čigar srce sem izsul vse svoje skrbi.

3. kako poslopje podreti, porušiti: aedificium Icti., deposita arx Stat.

II.

1. odložiti (odlagati), stran da(ja)ti, znebiti se česa: sarcinas, gladium Ci., arma odložiti: V., Cu., Q. ali položiti: Ci., C., L., onus C., Lucr., coronam L., circum caput micantes radios O., laurum capillis (abl.) ponite! deponunt O., d. soleas Mart., comas Mart. ali crinem T. odrezati, odstriči, ungues et capillos Petr. nohte obrezati in lase odstriči, spiritum Q. sapo zadrževati, vela Sil. sneti, zviti, puerum Plin. iun. razprtati, uxorem et liberos Fl. z voza dati, homines funibus Veg. po vrveh spustiti (spuščati), legiones Auct. b. Afr. ali exercitum in terram Iust. na suho postaviti, izkrcati, aliquem per fenestram Vulg. iz sobe skoz okno spraviti. Od kod? onera iumentis C. tovorno živino razprtati, librum de manibus Ci., cadaver regis de cruce Vulg. s križa sneti. Kam? coronam in aram L.; pesn.: quam (Latonicam) mater prope Deliam deposivit (gl. opombo) olivam Cat. je rodila, d. onus naturae ali fetus in eius tugurio Ph. skotiti, povreči.

2. pren. odložiti (odlagati), (o)pustiti, odreči se, odpovedati se čemu, slovo dati čemu, rešiti se česa, znebiti se česa, izogniti se čemu, odkloniti kaj: onere deposito officii Ci., d. accusatoris personam (krinko), amicitias, inimicitias, invidiam, insidias, molestias, audaciam, timorem, opinionem, tantam dignitatem, ineptias istas et desideria urbis Ci., memoriam alicuius rei ali aliquid ex memoria Ci. pozabiti, provinciam, aedificationem, maerorem atque luctum Ci., omnes curas doloresque Ci. ep., imperium Ci., C., N., Suet., Iust., gloriam Ci., C., consilium C., adeundae Syriae consilium Ci., simultates Ci., Suet., animam N. izdihniti (dušo), ut prius animam quam id (odium erga Romanos) deposuerit N. da je prej izdihnil kakor je (= ga) opustil, d. vitam N., bellum S., L., O., T., Iust. končati, spem C., H., Suet., pudorem H., magistratum C., dictaturam L., Q., Suet., tutelam L., triumphum L. odkloniti, nomen O., famem O. utolažiti, sitim O. (u)gasiti, reparandae classis cogitationem Auct. b. Alx., vota Iuv., honorem Suet., barbariem, tyrannidem, studia belli, metum, odia, offensam Iust. — Od tod subst. pt. pr. dēpōnēns -entis, n (sc. verbum) deponentnik, gram. za glagole, ki „odlagajo“ aktivne oblike (izvzemši pt. pr., pt. fut. in inf. fut.) ter imajo v pasivnih oblikah (razen gerundija) aktivni in medialni pomen: Char., Prisc.

III. (ker so umirajoče polagali s postelje na zemljo) met. pt. pf. dēpositus = umirajoč, ki mu ni rešitve (o bolniku, ki mu je zdravnik napovedal smrt), tudi = umrl: Acc. fr., Caecil. fr., Luc. ap. Non., ut depositi proferret fata parentis V., iam prope depositus O., depositum nec me qui fleat, ullus erit? O.; kot subst. masc.: depositus meus Petr.; pren. izgubljen: mihi videor … maxime aegram et prope depositam rei publicae partem suscepisse Ci.

IV. drž.pr. (v pozni lat.) koga iz službe dati (spraviti), odstaviti: Aug.

Opomba: Nenavaden pf. dēposīvī: Pl., Cat.; inf. pf. dēposīsse: V. (Catal.); sinkopirani pt. pf. dēpostus: Luc. ap. Non.

deteljičast [é] (-a, -o)
deteljičasti križ das Kleeblattkreuz/Lazaruskreuz
deteljičasti lok der Kleeblattbogen/[Dreipaßbogen] Dreipassbogen
deteljičasto okno das Kleeblattfenster

dolbínast (-a -o) adj. incavato, a mo' di incavo, a nicchia:
dolbinasto okno nicchia

double [dublə] adjectif dvojen; dvakraten; posebno čvrst; figuré dvojezičen, lažniv, hinavski; masculin dvojnost, dvakratnost; dvojnik, duplikat; dubleta; dvojnik (oseba); théâtre namestnik; (tenis) igra v dvoje, dúbel; marine dvojka

double masculin dames, messieurs, mixte (tenis) ženski, moški, mešani dúbel
double emploi masculin, (commerce) dvojno navajanje, nepotrebno ponavljanje
double fenêtre féminin dvojno okno
double menton masculin dvojna brada, podbradek
double masculin d'une personne dvojnik kake osebe
double sens masculin dvojen pomen
doubles masculin pluriel de timbres dublete znamk
double-toit masculin nastreha (pri šotoru)
à double face (obleka), ki se nosi na obe strani
à double entente, à double sens dvoumen
à double traction z dvema lokomotivama (električno vleko)
en double v dvojniku
au double dvojno (plačati)
fait en double napisano v dvojniku
agent masculin double tajni agent, ki služi hkrati dvema nasprotnima si državama
étoffe féminin double face dvostransko blago
fleur féminin double polnocvetna cvetlica
lettre féminin double podvojena črka
homme masculin à double face hinavec, licemerec
partie féminin double dvojno knjigovodstvo
prise féminin double (él) dvojno stikalo
voiture féminin à double commande avto za pouk v šofiranju
avoir en double imeti v dvojniku
faire double coup (figuré) ubiti dve muhi z enim udarcem
faire double emploi biti odveč
fermer la porte à double tour dvojno zakleniti vrata
gagner le double zaslužiti dvakrat več
jouer un double jeu (figuré) igrati dvolično igro
mener une double vie živeti dvojno življenje
mettre en double enkrat na dvoje preganiti
mettre le double de temps porabiti dvakrat toliko časa
mettre les bouchées doubles (familier) zelo hitro jesti; mnogo hitreje delati
se mettre en double da(ja)ti si mnogo truda
parier double contre simple staviti 2: 1
payer double plačati dvojno, dvakrat toliko
voir double videti dvojno

drsn|i (-a, -o) gleitend; Gleit-, Schleif-, Rutsch- (čevelj der Gleitschuh, vložek das Schleifstück, kontakt der Gleitkontakt, Schleifkontakt, korak der Gleitschritt, letalstvo kot der Gleitwinkel, let der Gleitflug, ležaj das Gleitlager, Schleiflager, obroč der Schleifring, opaž die Gleitschalung, plovček lovstvo die Gleitpose, transporter die Rutschbahn, upor der Gleitwiderstand, vod die Schleifleitung, čeljust die Gleitbacke, čeljustna zavora die Gleitbackenbremse, plast die Gleitschicht, ploskev die Gleitfläche, plošča der Gleitschuh, sklopka die Rutschkupplung, špranja/zev die Gleitspalte, der Gleitriss, das Lawinenmaul, vrednost der Gleitwert, letalstvo število die Gleitzahl, zrcaljenje die Gleitspiegelung)
drsno okno das Schiebefenster
drsna vrata die Schiebetür

dvodélen (-lna -o) adj. di due parti, di due pezzi; bipartito:
dvodelna obleka abito in due pezzi, duepezzi
dvodelne kopalke (costume da bagno) duepezzi
dvodelna omara armadio a due corpi
dvodelno okno, dvodelna vrata finestra, porta a due battenti
dvodelna brada barba a due punte

dvójen (-jna -o) numer.

1. (dvakrat tolikšen) doppio:
dvojni podplat doppia suola
dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra

2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
pejor. dvojna morala doppia morale
pejor. dvojno življenje doppia vita
dvojna brada doppio mento
pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. dvojna številka numero doppio
biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
elektr. dvojna dioda bidiodo
ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
dvojni zakon bigamia
kem. dvojna vez legame doppio
mat. dvojni ulomek frazione doppia
strojn. dvojni navoj doppia filettatura
šport. dvojni skok salto doppio
dvojni šah scacco doppio
teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
elektr. dvojna vtičnica spina multipla

dvojnat [ó] (-a, -o) zwiefältig
dvojnato okno das Zwillingsfenster

dvojn|i [ó] (-a, -o) zweifach, doppelt; Doppel- (agent der Doppelagent, grob das Doppelgrab, kontakt der Doppelkontakt, konzonant der Doppelkonsonant, korak der Doppelschritt, živalstvo, zoologija krempeljc die Doppelklaue, križ das Doppelkreuz, glasba lok der Doppelstrich, naslov der Doppeltitel, glasba nižaj das Doppel-b, ovinek die Doppelkurve, pok der Doppelknall, šport prvak der Doppelmeister, letalstvo rep das Doppelleitwerk, salto das Doppelsalto, sedež der Doppelsessel, šah das Doppelschach, šiv die Doppelnaht, trup der Doppelrumpf, umivalnik das Doppelwaschbecken, umor der Doppelmord, uspeh der Doppelerfolg, glasba višaj das Doppelkreuz, vokal der Doppelvokal, zaslužek der Doppelverdienst, šport zmagovalec der Doppelsieger, zvezek der Doppelband, glasba celinka die Doppelganze, črka der Doppelbuchstabe, izmena die Doppelschicht, kapela die Doppelkapelle, železnica kretnica die Doppelweiche, kemija molekula das Doppelmolekül, morala die Doppelmoral, narava die Doppelnatur, obremenitev die Doppelbelastung, osvetlitev die Doppelbelichtung, pika der Doppelpunkt, šport podaja der [Doppelpaß] Doppelpass, poroka die Doppelhochzeit, poteza der Doppelzug, sekira die Doppelaxt, slika das Doppelbild, strategija die Doppelstrategie, številka die Doppelnummer, točka der Doppelpunkt, vijačnica die Doppelwendel, vrata die Doppeltür, das Doppeltor, vtičnica die Doppelsteckdose, šport zmaga der Doppelsieg, zvezda der Doppelstern, klešče die Doppelzange, dno der Doppelboden, ime der Doppelname, obdavčenje die Doppelbesteuerung, okno das Doppelfenster, prekrivanje/pokritje die Doppeldeckung, vprašanje die Doppelfrage, zavarovanje die Doppelversicherung, veslo das Doppelpaddel)
glasba dvojni šalmej der Diaulos
dvojna luč das Zwielicht
dvojna točka matematika der Doppelpunkt
dvojna vez kemija die Doppelbindung
dvojne soli kemija Doppelsalze množina
dvojna plast elektrika die Doppelschicht
dvojni lom fizika die Doppelbrechung
z dvojnim dnom doppelbödig
z dvojnimi vrati doppeltürig, zweitürig
z dvojno steno doppelwandig
igrati dvojno igro figurativno ein doppeltes Spiel spielen/treiben, eine doppelte Rolle spielen
dvojno videti doppelt sehen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen

dvokrílen (-lna -o) adj.
dvokrilna omara armadio di due corpi
dvokrilno okno, dvokrilna vrata finestra, porta a due battenti
aer. con, a due ali:
dvokrilno letalo biplano

enodélen (-lna -o) adj. di un solo pezzo:
enodelne kopalke (costume da bagno) monopezzo
enodelno okno finestra a un battente

enoj|en [ó] (-na, -no) einfach (tudi rastlinstvo, botanika); Einfach- ( kemijavez die Einfachbindung, kontakt der Einfachkontakt, okno das Einfachfenster), Einzel- (postelja das Einzelbett, priključek der [Einzelanschluß] Einzelanschluss, sedež der Einzelsitzplatz, vrsta sedežev die Einzelsitzreihe)
enojno širok einfachbreit
enojno pokrivanje pri strehi: das Spließdach

enójen (-jna -o) adj. semplice:
enojno okno finestra semplice, singola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žel. enojna kretnica scambio singolo
tekst. enojna preja filato semplice
kem. enojna vez legame semplice
zool. enojni krvni obtok circolazione del sangue semplice
bot. enojni list foglia semplice
strojn. enojni navoj filettatura semplice
bot. enojno cvetno odevalo perigonio
ekon. enojno knjigovodstvo contabilità a partita semplice

faux, fausse [fo, fos] adjectif napačen, nepravi, nepristen, ponarejen; lažniv, neresničen, dozdeven, dvoličen, hinavski; neutemeljen, narobe, kriv; (vrata, okno) slep; (barva) obledel, nedoločen; (klavir) neuglašen; masculin ponaredek, ponareditev, posnetek; napačen podatek

fausse alarme (ali: alerte) prazen alarm, prazen strah
fausse-attaque navidezen napad
faux billet masculin de banque ponarejen bankovec
clé fausse napačen ključ
fausse-clé vitrih, odpirač
fausse couche (médecine) splav, prezgodnji porod
faux départ masculin, (sport) napačen start
faux en écriture ponareditev dokumenta
faux frais masculin pluriel nepredvideni izdatki, stranski stroški
faux frère (familier) človek, ki obljubi pomoč, a potem ne drži besede
faux jour masculin indirektna, slaba svetloba
fausse manche féminin narokavnik
fausse-monnaie féminin ponarejen denar
faux-monnayage masculin ponarejanje denarja
fausse nouvelle féminin netočna, izmišljena, lažna novica
fausse fenêtre, porte slepo okno, slepa vrata
fausses perles féminin pluriel umetni biseri
faux serment masculin kriva prisega
fausse-voûte féminin dozdeven obok
à faux napačno, krivo
accuser à faux quelqu'un po krivem koga obtožiti
chanter, jouer faux napačno peti, igrati
faire faux bond (figuré) odpovedati, zatajiti
faire un faux départ (sport) napačno startati
faire un faux pas spotakniti se; napraviti spodrsljaj
faire fausse route biti na nepravi poti, zaiti na stranska pota
faire une fausse sortie hliniti odhod, a končno le ostati
s'inscrire en faux contre quelque chose spodbijati resničnost, točnost kake stvari
porter à faux poševno (krivo) stati, figuré počivati na negotovih temeljih
prendre une fausse direction ubrati napačno smer
c'est du faux to je nepristen nakit
il est faux comme un jeton, (populaire) c'est un faux jeton (on) laže, kot pes teče

francóski (-a -o) adj. geogr. francese:
francoska kuhinja cucina francese
francoski film cinematografia francese
med. star. francoska bolezen mal francese, sifilide
friz. francoska brada barba a tre punte
hist. francoska revolucija rivoluzione francese
gastr. francoska solata insalata russa
gost. francoska strežba servizio alla francese
meh. francoski ključ (francoz) chiave inglese
arhit. francosko okno porta-finestra

gable [géibl] samostalnik
hišno čelo, zatrep

gable window podstrešno okno, okno v hišnem čelu