Franja

отвращать, отвратить (zast.) odvračati, odvrniti; preprečevati, preprečiti

отклонять, отклонить odklanjati, odkloniti; odvračati, odvrniti;

предотвращать, предотвратить odvračati, odvrniti; (pravočasno) preprečevati, preprečiti

сбивать, сбить zbijati, zbditi; (s)klatiti (sadje), dol vreči; pošvedrati (čevlje); odirati, odreti (kožo); odvračati, odvrniti; zmesti; zniž(ev)ati; (gov.) zb(i)rati; raztepati, raztepsti (jajca)
лошадь сбила седока konj je vrgel jezdeca s sebe;
c. с ног podreti na tla;
с. масло umetati maslo;
с. сливки tepsti smetano;
с. c толку zbegati;
с. с дороги odvrniti s poti;
с. с истинного пути zapeljati;
с. с огнём самолёт sestreliti letalo;

свёртывать, свернуть zvi(ja)ti; zavi(ja)ti; zmanjš(ev)ati, skrajš(ev)ati; odvračati, odvrniti, okreniti;
свёртывать производство omejevati ali ustaviti produkcijo;
свёртывать ключ pokvariti ključ (z obračanjem);
свёртывать в улицу kreniti, zaviti v ulico;
свёртывать шею (голову) zaviti komu vrat;

совлекать, совлечь (knj.) slačiti, sleči; odvračati, odvrniti, zapelj(ev)ati

совращать, совратить odvračati, odvrniti (s prave poti), zapelje(va)ti

abfallen^*

1. (herunterfallen) odpadati, odpasti

2. (sich senken) padati, nagibati se, spuščati se, spustiti se

3. (abtrünnig werden) odvrniti se (von od), ločiti se od, odpasti od

4. (nachlassen) pojemati, upadati

5. ein Boot: obrniti se po vetru/od vetra

6. kaniti (kanem); auch für dich wird etwas abfallen tudi zate bo nekaj kanilo zum Feinde abfallen dezertirati

absagen odpovedati; (sich lossagen) einer Sache: odvrniti se od

abschwören^* odvrniti se od, einer Sache abschwören odreči se čemu

atajar odrezati, zapreti (pot); prekiniti, odvrniti od, skrajšati, po stranski poti iti

atajarse onemeti od osuplosti

aufgeben^*

1. (übergeben) oddati, oddajati; eine Anzeige, Aufgaben: dati, dajati, einen Ball: servirati; Rätsel: zastaviti, zastavljati, (auferlegen) naložiti, nalagati; (angeben) Maße, Gewichte: navajati; Technik dodajati, dovajati, aufgeben in spuščati v

2. (verzichten auf) odpovedati se čemu, opustiti kaj; eine Figur beim Schachspiel: žrtvovati; jemanden figurativ odvrniti se od; dvigniti roke od, obupati nad; bei Wettkämpfen: vdati se, (nicht mehr teilnehmen) odstopiti

3. den Geist aufgeben izdihniti

choke off prehodni glagol
sleng zapreti komu usta, ošteti ga, odvrniti ga od česa

cohibeō -ēre -buī -bitum (cum in habēre)

1. skupaj držati: bracchium togā Ci., crinem nodo H. zbrati v vozel.

2. obdajati, oklepati, v sebi (zaprto) imeti, vsebovati: quae (terra)... primum id (semen) occaecatum cohibet Ci., fortīs auro (z zlato zapestnico) c. lacertos O., Scyllam caecis cohibet spelunca latebris V., marem cohibent callosa (ova) vitellum H., te... cohibent, Archyta, pulveris exigui... parva... munera H., omnes naturas ipsa (universa natura) cohibet et continet Ci., sidera in se cohibent clarum purumque colorem Lucr.; o abstr.: causae cohibentes in se efficientiam naturalem Ci.

3. prosto gibanje z oviranjem (skupaj) držati, koga zaprtega imeti, zaje(ma)ti, zadrž(ev)ati, kaj (za)ustaviti (za)ustavljati): muris cohibet Ardea Turnum V., c. ventos carcere O., Pirithoum cohibent catenae H. ga držijo, ga vežejo, claustra cohibentia Ianum H. zapirajoče, c. sanguinem spongiā Cels., deos parientibus T.; s praep.: c. ventos in antris O., aliquem in vinculis Cu., milites intra castra Cu.; pesn.: nec Stygiā cohibebor undā H.; v pass.: tempestatibus cohiberi in portibus Auct. b. Afr., aquilones cohibiti iugis montium Cu.

4. pren.
a) zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), (u)krotiti, (o)brzdati: fletum vix c. Val. Max. komaj se joka vzdržati, diu lacrimas c. Plin. iun., o cohibete iras! V., c. iracundiam Ci., conatūs illius Ci., bellum L., voces nimias laudantium Suet. (o liktorju); c. artē aliquem Pl. dodobra utesniti (utesnjevati) koga, lahko tudi: c. se Ter.; v pass.: quae aliae (provinciae) procuratoribus cohibentur T., taciturnitate omnia cohibita sunt T. Pogosto z a(b): vzdrž(ev)ati od, odvrniti (odvračati) od...: a quibus rebus oculos cohibere te iura religionum cogebant Ci., a coniugibus vestris numquam effrenatas suas libidines cohibuisset Ci., c. manum, oculos, animum ab auro gazaque regia Ci., omnes a praeda Auct. b. Afr.; redko s finalnim stavkom: quas (feminas) verecundia stolae, ut in foro et iudiciis tacerent, cohibere non valuit Val. Max.; v zvezi z non ali vix se sklada glag. tudi kakor verba impediendi: quominus pugnam consererent, ne flumine interiecto cohibebantur T., (Germanicum) vix cohibuere amici, quominus eodem mari oppeteret T.
b) c. aliquid intra aliquid omejiti kaj na kaj: „multorum hominum“ appellatio intra modicum quoque numerum cohiberi atque includi potest Gell. — Od tod adj. pt. pf. cohibitus 3 skladen, skromen, zmeren: dicendi genus Gell., habitudo cohibitior Aus.

Opomba: Obl. coibēte = cohibēte: Pl.

dépister [depiste] verbe transitif izslediti; figuré odkriti (kar se skriva); odvrniti od sledi, speljati (quelqu'un koga)

dépister une maladie odkriti bolezen
dépister la police speljati policijo na napačno sled
dépister les journalistes uiti, pobegniti novinarjem

dérouter [derute] verbe transitif zmesti, zbegati, premotiti; dezorientirati, speljati na napačno pot, odvrniti s (prave) poti

se dérouter priti s prave poti, zaiti, zabloditi
sa réponse m'a dérouté njegov odgovor me je zmedel
dérouter un candidat par des questions inattendues zmesti kandidata z nepričakovanimi vprašanji
être tout dérouté biti ves zmeden, zbegan
dérouter un navire, un avion, un train odrediti ladji, letalu, vlaku v teku vožnje (poleta) drugo pot, kot je bila prvotno predvidena

despistar odvrniti od sledu, zvoditi; varati

despistarse sled izgubiti

détromper [detrɔ̃pe] verbe transitif dopovedati, dokazati komu, da se moti; odvrniti koga od zmote; figuré komu oči odpreti

se détromper uvideti, spoznati svojo zmoto

dévier [devje] verbe transitif usmeriti v drugo smer, preusmeriti; odvrniti v stran; verbe intransitif kreniti ali odmakniti se s svoje smeri

dévier la circutation preusmeriti promet
dévier de son chemin kreniti s svoje poti
dévier de ses principes oddaljiti se od svojih načel

expiō -āre -āvī -ātum

1. kaj z grehom omadeževanega očistiti, greha oprostiti: Pers., Fl., metuo, te atque istos expiare ut possies Pl., expiandum forum esse ab illis sceleris vestigiis Ci., locum illum omnem expiastis Ci., nomen populi Romani expiare supplicio Ci. maščevati, mari omnia, quae violata sunt, expiari putantur Ci., religiones deorum expiare Ci., L., religionem aedium suarum expiare Ci. svojo hišo rešiti prekletstva, arma nondum expiatis uncta cruoribus H., filium expiare pecuniā publicā L.; occ. pokoro delati za … , pokoriti se za … , zadostiti za … , poravnati, popraviti: expiare errata Ci., scelus supplicio Ci., malam potentiam servili supplicio T., scelus H., L., virtute eorum expiato incommodo C., expiare legatorum iniurias L., dira detestatio nullā expiatur victimā H., poenas expiare H. pretrpeti kazen in se s tem oprostiti krivde, toda: tua scelera di in nostros milites expiaverunt Ci. bogovi so dali našim vojakom trpeti za …

2. (čudežna znamenja) s spravnimi darovi napraviti neškodljiva, zle posledice odvrniti (odvračati): quae di significent, quemadmodum ea expientur Ci., expiare prodigia L., vocem nocturnam L.

3. (bogove) spraviti, s spravnimi darovi pomiriti (umiriti): quibus (poenis) coniuratorum manes expiaretis Ci., Cereris numen supplicio expiare volebant Ci., deorum minas caede suorum expiari posse Iust.

4. utolažiti, utešiti, umiriti, zadovoljiti: ad expiandas cupiditates Ci., famem illam non expiaras Ci., expiare superioris aetatis exempla Saturnini atque Gracchorum casibus C., expiato suo dolore Hirt., expiatum est, quidquid ex foedere rupto irarum in nos caelestium fuit L., expiare errorem Plin. iun., cladem victoriis Iust.