Franja

instánca instancia f

odločiti v prvi (zadnji) instanci juzgar (ali resolver) en primera (última) instancia

īn-sūmō -ere -sūmpsī -sūmptum (decomp.)

1. vzeti (jemati) na kaj, k čemu, si kaj, kaj nase vzeti (jemati), kaj nase prevze(ma)ti: nubila insumpsere medium latus montis Stat. (za bivališče); metaf.: mentes dignas coeptis i. Stat. navzeti se duha, interficiendi domini animum i. T. osrčiti se, odločiti se, nameniti se.

2. (u)porabiti ((u)porabljati), obrniti (obračati) kaj na kaj: tantum lucrum nullā operā insumptā (brez truda pridobljen), contempsit Ci., operam frustra L., zastonj se truditi; z dat.: paucos dies insumpsit reficiendae classi T., i. vitam versibus T., operam libellis accusatorum T., dies componendo animo T., mercedem epulis Ap. porabiti za, zapraviti za … ; in evolvendā antiquitate operam i. T. prizadevati si za … , veliko truda vložiti za (v) … , teruncium in aliquem Ci. porabiti (izdati) za koga, sestertios tricenos in cenam Gell. porabiti (zapraviti) za obed, sumptum in rem Ci. delati si stroške za kaj, curam ad rem Plin. posvetiti (posvečati) skrb za kaj.

3. (o)slabiti, moč(i) izpi(ja)ti: corporis virtus insumpta Cael., corpus insumentia Cael. telo slabeča.

izbrati (izbêrem) izbirati wählen, auswählen, eine Auswahl treffen, erwählen; človeka izmed več ljudi: auserwählen; pri prebiranju: auslesen; številko pri telefoniranju: anwählen; (odločiti se) seine Wahl treffen
figurativno izbrati manjše zlo das kleinere Übel wählen
prosto izbrati … freie -wahl haben (temo freie Themenwahl haben)
lahko izbereš du darfst wählen

justicia ženski spol pravica, pravičnost; upravičenost; pravosodje, sodna oblast; smrtna kazen, usmrtitev; vislice; policija, policaj

palacio de justicia sodna palača
de justicia po pravici, po zakonu
administrar justicia odločiti po zakonu
es justicia pravično je
estar a justicia pred sodišče priti
hacerse justicia por su mano sam si najti pravico
pedir en justicia tožiti pred sodiščem
¡justicia de Dios! pravični bog!

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

lēx, lēgis, f (prim. osk. ligud = lat. lēge, lígatúís = lat. lēgātīs; prim. tudi lat. lĕgō; lēx torej = povzetje, red)

1. pogodba, poseb. kupna pogodba, pogoj: oleam faciundam hac lege oportet locare Ca., hac lege vēnīre Ca., syngraphi leges Pl. pogodbene točke, mancipii lex Ci. = lex emptionis, venditionis Icti. kupna pogodba, Manlianae venalium vendendorum leges Ci. zakoniti obrazci kupnih pogodb, lex operi faciundo ali (pogosto samo) lex Ci. gradbena pogodba, l. censoria ali samo lex Ci. zakupna pogodba, ki so jo napisali cenzorji, hanc tibi legem Clodius scripsit Ci. to pogodbo ti je napisal = to ti je predpisal (velel) Klodij, legem duabus hanc proposuit partibus Ph., eā lege et omine Ter. pod tem pogojem, leges foederis V. pogodbeni pogoji, lege certā O., leges pacis dicere alicui L. mirovne pogoje določiti (določati) komu, pax data est in has leges L. ali pacem constituere his legibus N. pod temi pogoji, Macedonibus et Illyriis hae leges a Romanis datae Eutr. so Rimljani pristali na te pogoje; metaf. pogoj: patris pacem in leges conficiet suas Ter., lex vitae Ci., homines eā lege natos Ci., legem dare (z nē) O. postaviti (postavljati) pogoj, legem accipere (z nē) O.

2. (pis(me)ni) predlog zakona, zakonski predlog. Tak predlog je pristojni organ oblasti sestavil (scribere legem Ci.) in ga dal razglasiti tako, da so ga za dobo treh tržnih dni razobesili po javnih prostorih (promulgere legem Ci.); po tem roku je pristojni državni uradnik vprašal narod, kaj meni o njem (rogare populum, plebem in od tod legem rogare, legem ferre ali samo rogare Ci. = zakon predložiti, svetovati, podati zakonski predlog); narod je predlog odklonil, zavrgel (legem antiquare, repudiare Ci.) ali pa odobril, sprejel (legem sciscere, accipere, iubere Ci.). Če je predlagatelj s svojim zakonom prodrl (legem perferre Ci., včasih tudi samo legem ferre Ci.), je ta postal pravnomočen (pravnoveljaven): leges eae sine ulla promulgatione latae sunt antequam scriptae Ci., legem de ambitu ferre Ci., ego leges perniciosas rogavi Ci., lex popularis suffragiis populi repudiata est Ci., legem populum Romanum iussisse de civitate tribuenda Ci., legem promulgavit pertulitque L., acceptā lege Vell., latio legis, legis lator, legis ambitus lator Ci.

3. od naroda (na komicijah) sprejeti predlog zakona, zakon, zakonsko določilo (ustanovilo), zakonska odredba (določba, odločba), zakonski sklep, zakonski predpis, zakonska uredba, zakonit odlok, ukaz, tudi narodni sklep (ukrep): fixit legem (meton. = aes) a dictatore comitiis latam Ci. (prim.: nec verba minacia fixo aere legebantur O.; besedilo zakona so namreč vklesali na bronaste ali marmorne plošče (table), ki so jih razobesili na javnih prostorih), od tod leges XII tabularum Ci. na dvanajstih tablah napisani (vklesani) zakoni (decemvirov); leges regiae Ci. kraljevske dobe, legum conditor Pl., legum architectus (iron.) Ci., legum auctor Q. (o Likurgu), legum datio Ci. ali latio Arn., legem dare Ci. ali leges dare Ci., O. zakon(e) (iz)da(ja)ti, legem facere ali constituere alicui Ci. ali ponere H., legem abrogare Ci. zakon odpraviti (z novim zakonskim predlogom), legem sancire Ci., legem ferre (o narodu) L. zakon odobriti, sprejeti = odrediti, ukreniti, skleniti, odločiti (kaj), legibus condendis operam dare L. (o decemvirih), leges paratae sunt S. zakoni so bili postavljeni (pripravljeni, določeni), lege carens civitas Ci. v brezzakonju, brez zakonov, genus hominum agreste, sine legibus, sine imperio S., sine lege fidem rectumque colebat O., tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas perfringendasque valuisti Ci., poena legis (legum) Ci. po zakonu (po zakonih, zakonsko) določena, zakonita, lege uti S. zakonito ravnati (postopati), per leges ire O. vdati, ukloniti, podvreči, podrediti se zakonom, spoštovati zakone, sub leges mittere orbem V. podvreči si svet; pl. leges tudi = zakonita državna ureditev, ustava: leges patriae Ci., suis legibus uti C. svojo ustavo imeti, civitatibus leges libertatemque reddidit N. demokratično (republikansko) ustavo (= gr. ἰσονομία). Adv. lege ali legibus po zakonu, po zakonih, zakonito, zakonsko: eius morte ea ad me lege redierunt bona Ter., Athenas deductus est, ut ibi de eo legibus fieret iudicium N.; poseb. lege agere α) po zakonu (zakonito) delovati (ravnati, postopati) (o liktorju, ki izvršuje sodnikovo sodbo): Fulvius praeconi imperavit, ut lictorem lege agere iuberet L. β) po zakonu, zakonito, sodno tožiti (o tožniku, ki podaja tožbo v običajnem tožbenem besedilu): lege agito ergo Ter., egissetque lege in hereditatem paternam Ci., alter plus lege agendo petebat Ci.; tako tudi legibus experiri N. (o tožniku), de eadem re pluribus legibus agere Suet. ponovno (večkrat) tožiti.

4.
a) (nepisan) zakon, ki si ga kdo sam postavi (= gr. νόμος ἄγραφος), predpis, pravilo: legem sibi constituere Ci.; od tod tudi = navada, način (kako kdo živi): meā lege utar Ter.
b) zakon, pravilo, smernica, vodilo, predpis kake znanosti, umetnosti idr., zapoved, statut, zakonilo, ustanovilo: l. philosophiae Ci., leges (= praecepta) philosophorum Ci., lex veri Ci., hanc igitur ad legem … formanda nobis oratio est Ci., vetus est enim lex illa iustae veraeque amicitiae … ut idem amici semper velint Ci., quis nescit primam esse historiae legem, ne quid falsi dicere audeat Ci., difficilius est oratione uti quam versibus, quod illis certa quaedam et definita lex est Ci., lege solutus H. (o ritmu), quā sidera lege mearent O., legem dicere alicui O. predpisati komu kaj, malignas dare leges O., lex, quae in scholis exercetur Sen. ph. = lex scholastica Plin. iun., vetus lex sermonis Q., cum sciatis hanc esse eiusmodi sermonum legem, iudicium animi citra damnum affectus proferre T., leges citharae T., lex grammatica Gell., divina Lact., legis Iudaicae (= judovska) praecepta Lact., lex Christiana Amm. krščanska vera, krščanstvo.
c) kakovost, stanje, narava: ex (sub) lege loci O.
d) urejenost, pravilnost, ureditev, red: equi sine lege ruunt O. brez reda sem in tja, capilli iacent sparsi sine lege O. v neredu, neurejeni, legem dare capillis Sen. ph. lase urediti.

liegen (lag, gelegen)

1. ležati; liegen lassen pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; jemandem liegen ležati (komu); Schiff: biti zasidran; liegen haben imeti na zalogi; weich liegen ležati na mehkem; krank liegen ležati bolan

2. biti (Fall, Verhältnisse, Fehler, in jemandes Interesse, im Bereich des Möglichen, Last, Preis, im Koma); im Streit liegen biti sprt; in der Luft liegen biti v zraku; auf dem 3. Platz liegen biti na 3. mestu; im Blut liegen biti v krvi; in Ketten liegen biti v verigah, biti vklenjen; um 20 % über/unter liegen biti 20 % nad/pod; vorn liegen biti na čelu, biti čisto spredaj

3. gledati; das Fenster liegt zur Straße okno gleda na cesto

4. es liegt mir (viel) daran dosti mi je do tega; es liegt mir nichts daran nič mi ni do tega; (der Grund für etwas sein) es liegt an/daran ... vzrok je na/na tem ...; (Verschulden) krivda je na ...

5. liegen bei einer Frau, einem Mann: spati z in Scheidung liegen ločevati se; im Sterben liegen umirati; im [Prozeß] Prozess liegen (mit) tožiti se (z); die Entscheidung liegt bei ihm odločitev je/bo njegova, on bo moral odločiti; wie die Dinge liegen tako je stanje stvari; fern liegen ➞ [fernliegen] fern liegen

make up

1. prehodni glagol
sestaviti (spis, seznam); pripraviti, prirediti; naličiti, našminkati; opremiti (sobo); izmisliti si (zgodbo); zamotati, napraviti (paket); izdelati, sešiti (obleko); izpopolniti; nadoknaditi; izravnati, poravnati (račun)
tisk prelomiti (stavek); nazaj dobiti (izgubljeno ozemlje)

2. neprehodni glagol
naličiti se, našminkati se; nadomestiti (for)
nadoknaditi (for)
ameriško bližati se (to)
pogovorno dvoriti (to)
spraviti se (with)

to be made up of sestavljen iz
to make up one's mind odločiti se
to make it up with spraviti se s kom
to make up a face namrdniti se
to make up one's face naličiti se
to make up a lip našobiti se
to make up for lost time nadoknaditi izgubljen čas
the story is made up zgodba je izmišljena
to make up to s.o. for s.th. poravnati komu škodo za kaj

mattana f pog. slaba volja, muha:
passare la mattana pren. ubijati čas
saltare la mattana ujeziti se, odločiti se nepremišljeno

meno

A) avv.

1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne

4.
meno male (che) k sreči

5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

Č) agg. invar.

1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!

3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

D) m invar.

1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno

2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj

mind¹ [máind] samostalnik
spomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srce

the human mind človekov duh
history of the mind idejna zgodovina
things of the mind duhovne stvari
his is a fine mind je pametna glava
one of the greatest minds of his time eden največjih mislecev svojega časa
absence of mind raztresenost
presence of mind prisotnost duha
to be in two minds about s.th. kolebati, omahovati
to be of s.o.'s mind strinjati se s kom, biti istega mnenja
to be of the same mind biti istega mnenja
to bear (ali have, keep) s.th. in mind spomniti se zapomniti si
to bring (ali call) to mind spomniti (se)
to cast one's mind back v duhu se vrniti nazaj
to change one's mind premisliti se
the mind's eye vizija
in one's mind's eye v duhu, v domišljiji
to close one's mind to zapreti se vase, zapreti srce čemu
to come to mind priti na misel
to enter s.o.'s mind priti komu na misel
a frame (ali state) of mind duševno stanje, trenutno razpoloženje
to give one's mind to s.th. lotiti se česa zanimati se za kaj
to give s.o. a piece (ali bit) of one's mind učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o kom
to have a good (ali great) mind to nameniti se, biti trdno odločen za kaj
to have half a mind to biti skoraj odločen za kaj
to have s.th. on one's mind biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kaj
to have an open mind biti brez predsodkov, nepristranski
to bave it in mind to do s.th. nameravati kaj storiti
to have s.th. in mind nameravati, imeti načrt, izbrati
to have no mind for ne imeti volje za kaj
to keep one's mind on kar naprej misliti na kaj
to keep an open mind počakati z odločitvijo
to know one's own mind biti odločen, vedeti kaj hočeš
not to know one's own mind biti poln dvomov, obotavljati se
to lose one's mind znoreti
to make up one's mind odločiti se
to make up one's mind to s.th. sprijazniti se s čim
to (ali in) my mind po mojem mnenju, meni pri srcu
many men, many minds kolikor glav, toliko misli
month's mind porodničina želja po jedi
my mind misgives me ne slutim nič dobrega
to open one's mind to zaupati komu svoje misli (čustva)
to pass (ali go) out of mind iti v pozabo, pozabiti kaj
to prey on one's mind ležati na duši
to put s.o. in mind of s.th. spomniti koga na kaj
to put s.tb. out of one's mind izbiti si kaj iz glave
in one's right mind pri zdravi pameti
out of one's (right) mind nor
to read s.o.'s mind brati komu misli, uganiti komu misli
pravno of sound mind and memory priseben
to set one's mind on ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kaj
out of sight, out of mind kar ne vidiš, hitro pozabiš
to slip one's mind pozabiti
to speak one's mind odkrito govoriti
to take one's mind off prenehati misliti na kaj
to tell s.o. one's mind komu odkrito povedati svoje mnenje
time out of mind davno, pozabljeni časi
to turn one's mind to obrniti pozornost na kaj
to turn over in one's mind skrbno pretehtati, premisliti
it was a weight off my mind kamen se mi je odvalil od srca

moveō -ēre, mōvī, mōtum (prim. skr. mīvati rine, potiska, giblje, premika, gr. ἀ-μεύομαι prihajam naprej, prekašam)

A. (na istem mestu)

I. v pravem pomenu

1. ganiti (gibati), kreniti (kretati), premakniti (premikati), tresti, stresti (stresati), potresti (potresa(va)ti), pretres(a)ti: caelum Ci., facem O., urnam V., fila sonantia ali nervos O. strune ubirati, citharam O. na citre brenkati, tympana O. biti (igrati) na bobnice (pavke), terram, mare, sidera, oras O. stres(a)ti, humum saltu O. razrvati, zmešati, agros, tellurem V. razriti, preora(va)ti, obdel(ov)ati; preg.: m. omnes terras, omnia maria Ci. ep. nebo in zemljo (z)mešati, spraviti v gibanje; poseb. kot voj. t.t. arma movere (gr. τὰ ὅπλα κινεῖν) za orožje (z)grabiti, prije(ma)ti: V., L.; metaf.: m. arma adversus aliquem L., m. arma pro aliquo O., m. aliena arma O., neutra arma m. O ne (o)stati na nobeni strani, ostati nevtralen, leo arma movet V. se postavi v bran; o telesu in njegovih delih: m. caput, colla O., labra (v tihi molitvi) O., vocalia ora ad citharam O. peti, ora vana O. žvečiti s praznimi usti, membra Lucr., manūs, nares, oculos Q., cum capite capillos O., crinem per aëra O. vihrati puščati, pennas per auras O. mahati s perutmi, bracchia in herbas O. spustiti v travo, move formicinum gradum Pl., quāque pedem movi (se ganem), manat locus O.; tako tudi: quoquo vestigia movit Tib., m. alieni stomachum Ci. ali bilem Pl., H. povzročiti, da komu zavre kri, žolč = koga razdražiti, razjeziti; pren.: vis aestūs corpora movit L. je prevzela; pass.: atomus gravitate et pondere movetur Ci., moenia mota forent O. bi bilo omajano, mota tremoribus urbs O. pretreseno, motos fluctus componere V. razburkane; med. in refl. gibati se, premikati se, meziti se (= počasi, komaj zaznavno se premikati): glebae coepere moveri O., mons movetur V. se stresa, pontus movetur V. valoví, dentes moventur Cels. se majejo, venae desistunt posse moveri O. biti, utripati, ranae moventur propter aquam Ci. skačejo, hostes moventur L., suo motu moveri Macr. sam od sebe se gibati, se movere impigre L., move te ocius Ter., movere se ad bellum L. pripravljati se na vojno; in tako poseb. moveri ali movere se pantomimično se gibati, pantomimsko plesati: festis moveri diebus H., tres tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., histrio cum paulum se movit extra numerum Ci. kadar v gibanju telesa in obraza le malo prekrši pravilo, moveri Cyclopa (= saltare Cyclopa) H. pantomimično prikazovati Kiklopa; nam. se movere tudi movere corpus ad numeros Sen. ph. ali m. membra ad certos modos Tib.; act. movere = med. ali refl.: terra movet L. se stresa, voluptas movens (= in motu, naspr. voluptas stans v miru, mirujoča, po Epikurovem nauku) Ci., tako tudi: perturbationes sunt moventes affectiones Ci. so menjajoča se (hipna) čustva (afekti) (naspr. manentes affectiones), res moventes (v nasprotju z istim izrazom pod B.) ali subst. moventia -ium, n: Icti. sama od sebe gibajoča se, tj. živa bitja.

2. pretvoriti (pretvarjati), spremeniti (spreminjati): forma mota est O., voltum (gr. acc., po obrazu) sermone movetur V. —

II. metaf.

1. duševno gibati, premikati ali obračati, preudariti (preudarjati), razb(i)rati, premišlj(ev)ati, razmišlj(ev)ati: movere se ad motus fortunae C. (gl. mōtus -ūs), neque se in ullam partem movere C. ali neutram in partem moveri Ci. ne potegniti (vleči) z nobeno stranko, ne odločiti se za nobeno stran, ne nagibati se na nobeno stran, ostati nevtralen, animus Catilinae eadem illa movebat S. je gojil še isto misel, je bil še istih misli, multa movens animo V. (prim. volvō); tudi samo: Iuno multa movens V.

2. (na telo, duh, srce, voljo) delovati, učinkovati, vplivati, vpliv imeti na koga, kaj, moč imeti nad čim: pulchritudo movet oculos Ci., prata movent animum V., si quid tunc moverimus Cels. če tačas dražilno učinkujemo; pass. (ki ga nav. slovenimo z act.): non moveri amicitiae memoriā Ci., iudex suspicione non movetur Ci., exterae nationes nobilitate moventur Ci., populos gratiā movetur Ci., neque specie movetur V., iisdem rebus moveri (= gr. συμπαϑεῖν) Ci. biti dovzeten za iste vtise (vplive), cum animi inaniter moveantur Ci. ko (ob)čutijo navidezen dójem (vtis); z notranjim obj.: nihil horum ora te moverunt Ci., milites earum regionum consuetudine multum moventur C. navada močno vpliva na vojake, nil moveor super imperio V. = ne brigam (menim) se za vrhovno oblast (poveljstvo).; occ.
a) strašiti, prestrašiti, ustrašiti, (pre)plašiti, (raz)buriti, vzburka(va)ti, vznemiriti (vznemirjati), osupniti (osupljati): movebat haec multitudo hostium Alexandrum Iust.; pogosteje v pass.: iustis formidinis causis moveri Cu., movebatur animo et extimescebat Ci., moveri multitudine hostium Iust. ali novitate monstri O., hostium clamore non territus qui possem vestro moveri? Vell., absiste moveri V. nehaj se bati, ne boj se, Venus mota minis V.
b) ganiti, dotakniti (dotikati) se, vznemiriti (vznemirjati), (o)mehčati, (o)mečiti, v srce seči (segati), pretresti (pretresati) komu srce, vzbuditi (vzbujati) komu usmiljenje (sočutje): moverat plebem oratio L., dicta nihil moverunt quemquam L., movebat (sc. eos) patris senectus Cu., m. animos iudicum Q., Manes fletu V., saxa gemitu O., Acheronta movebo V. (o)mehčal, misericordiā moveri C., Roscii morte moveri Ci.
c) navdušiti (navduševati), navdahniti, navdihniti (navdihovati): aliquem thyrso O., quos Bellona saeva movet Lucan.
d) (glede na miselnost) pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati): acute, peracute moveri Ci. (zelo) ostroumno misliti; tako tudi: quasi acutule moveri Aug.
e) (raz)dražiti, (raz)jeziti, (raz)srditi: movet feroci iuveni animum comploratio sororis L., praecipue eum movit, quod … Cu., men' moveat cimex Pantilius? H., Dianae non movenda numina H., qui irascitur, motus est Sen. ph. je zblojen.
f) (politično) spraviti (spravljati) v gibanje, premakniti (premikati), (raz)dražiti, razburiti (razburjati), razburka(va)ti, (raz)vne(ma)ti, dvigniti (dvigati), prebuditi (prebujati), vznemiriti (vznemirjati): omnia S., res Fl., rebus motis T. v burnem času, motae rei fama T. o poskusu prevrata, quieta movere magna merces videbatur S., movetur servitium in Siciliā Ci. ali civitas S. ali Thessalia Fl. vstaja, se dviga.

3. (o)majati, (s)premeniti (spreminjati), pretres(a)ti: alicuius sententiam Ci., fidem, fatum O., nihil moventur nuptiae Ter. ostane, kakor je bila (sklenjena), sed ea non muto, non moveo Ci. tega ne drugačim, ne spreminjam, moveri mutarive putas bellum V. da se bliža koncu ali da se drugače obrača, igitur movere et quatere, quidquid usquam aegrum esset, aggrediuntur T., nihil motum ex antiquo L. nobena sprememba starih običajev.

4. premakniti (premikati) koga, nagniti (nagibati), (pri)siliti, nagnati (naganjati) koga k čemu, pripraviti (pripravljati) koga do česa, siliti koga k čemu, da bi kaj storil, kaj storiti, preprič(ev)ati, pregovoriti (pregovarjati): quos pecunia movere non potuit Ci., suis quemque stimulis movere ad bellum L., quem (sc. Eurybiadem) cum minus quam vellet moveret N., Lentulus aeris alicui magnitudine movetur C. (slovenimo z act.), consilio eius motus est N. dal se je pregovoriti njegovemu nasvetu, ubogal je njegov nasvet, motus precibus mulierum Iust.; z inf.: me non moveat per altum ire V.; s conj.: cuius reprehensio me vehementer movet, non solum ut … , verum etiam ut … Ci., eisdem de causis, quominus dimicare vellet, movebatur C.; pt. pf. mōtus 3 pri abl. causae se nav. ne sloveni: irā, amore motus O. iz jeze (v jezi), iz ljubezni; subst. pt. pr. moventia -ium, n nagibi, motivi, gibala: quaedam quasi moventia Ci.

B. (z mesta, od koga)

I. (v pravem pomenu)

1. ganiti, premakniti (premikati), pomakniti (pomikati), umakniti (umikati), odmakniti (odmikati), odpraviti (odpravljati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): lapidem hinc Cod. Th., fundamenta, deum loco Ci., thesaurum loco Icti. izkopati, armenta stabulis V. izgnati, omnia, quae moveri possunt N. = res moventes L. premično imetje, premičnina, diductis aedificia angulis vidimus moveri (da se razmikajo) iterumque componi Sen. ph., neque motis senibus et feminis iuventus sola restitit T.; pren.: move a te moram Pl. nemudoma pojdi na delo, nemudoma se loti dela; refl. in med. ganiti se, premakniti (premikati) se, odpraviti (odpravljati) se, oditi (odhajati), odriniti (odrivati), dvigniti (dvigati) se: neque se quoquam movit ex urbe N., se loco movere non posse C. (o ladjah v brezvetrju), se humo O., se gremio alicuius Cat., se de Cumano Ci., se istinc Ci., se hinc O.; abs.: Aurora se movet ali Aurora movetur O. se dviga; occ.
a) kot medic. t.t. loco, loco suo ali sedibus suis moveri, v stiku tudi samo moveri Cels. (o kosteh) premakniti (premikati) se, izpahniti (izpahovati) se.
b) kot voj. t.t. castra movere „tabor premakniti (premikati)“ = (iz tabora) odriniti, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, dvigniti (dvigati) se, naprej se pomakniti (pomikati): Ci. idr., castra loco non movere L., castra ex eo loco m. C., qui exercitu lustrato cum Arretium versus castra movisset et contra Hannibalem legiones duceret Ci., castra ad Euphratem, ad hostes m. Cu.; tudi movere (refl.) castris, ex stativis L.; tudi samo movere: iniussu movere non audere L., m. Canusio Ci., a Samo L., in Indiam Cu.; od tod med. in refl.: portis in arva moveri V. od vrat odriniti v boj na poljane, extra confinia moveri Gallorum Amm., priusquam Tissaphernes se moveret N. se je mogel ganiti, ibi delectarum cohortium stationem relinquens praecepit iis, ne se ex eo loco ante moverent quam ipse ad eos venisset L. naj se ne ganejo, nusquam te vestigio moveris L. ali nec vestigio quisquam movebatur L. ne ganiti se, ne premakniti se; tako tudi: signa movere L. (metaf. o biku V.) ali signa e castris m. L. = „vojna znamenja premakniti (iz tabora)“ = na boj oditi (odhajati), odriniti, dvigniti (dvigati) se, m. agmen ali copias Babylonem, a Gazā ali exercitum ex hibernis Cu. dvigniti (dvigati) se z vojaškim krdelom, četami, vojsko iz tabora, zimovišča, aciem et castra m. V. dvigniti se z vojsko in taborom.
c) kot relig. t.t. bidental movere H. strelno znamenje premakniti (in s tem oskruniti).
d) movere catulos leaenae H. ugrabiti (ugrabljati).

2. izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), poditi, prepoditi, zapoditi, spoditi, izpodriniti (izpodrivati), pahniti (pehati) iz česa, s česa, od kod: movebatur civilis discidii specie Ter., mota loco O. pregnana iz domovine, m. aliquem possessione Ci. ali ex agro Ci. ep., moveri possessionibus ac dis penatibus Ci. ali sedibus Ci., loco signiferum C. odstaviti, gregem loco Pl. igralce pregnati z njihovega mesta (z odra), veros heredes Ci. izpodriniti, hostem statu L. ali hostes gradu L. pregnati s položaja, corpus statu Ci. ali ex statu Cels. premakniti s položaja, aliquem senatu S. idr. ali de senatu Ci. ali loco senatorio L. ali ordine senatorio Suet., tudi samo ordine Plin. iun. pahniti (izključiti) iz senata; tako tudi tribu Ci., in inferiorem locum de superiore Ci. potisniti; metaf. odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati) od česa: nemo te de sententiā movere potuit Ci., m. aliquem a vero S. fr.; od tod poznolat. movere aliquem (z)begati, (z)motiti koga: me movet, quod ali quia … Icti.

3. na dan spraviti (spravljati), prinesti (prinašati) odkod, dobaviti (dobavljati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): limum e gurgite O. razri(va)ti, motum ex profundo mare Cu. iz globine vzburkano, do dna razburkano, movere vina (sc. ex apothecā iz kleti) prinesti (prim. testa moveri digna bono die H.), fatorum arcana movebo V. bom spravil na dan = bom razkril, Manes movet (po nekaterih izdajah ciet) V. kliče na dan; occ.
a) nam a Caecilio propinqui minore centesimis nummum movere non possunt Ci. ep. iz Cecilija ne morejo sorodniki iztisniti niti beliča za manj kot 12% (letnih) obresti.
b) kot vrtnarski t.t. (= gr. ὁρμᾶν) gnati, odgnati (odganjati), pognati (poganjati): sarculus corticem movet Col.; nav. refl. se movere ali med. moveri pognati (poganjati): et gemma se et cortex movet Col., de palmite gemma movetur O.
c) kot obr. t.t. prinesti (prinašati): Iovi ferctum Ca.
d) kot medic. t.t. gnati kaj, na kaj, k čemu: sudorem, urinam Cels., alvum Ca., Cels., acria lacrimas movent Cels.; med.: ex ore spumae moventur Cels. pene se cedijo iz ust. —

II. metaf.

1. narediti (delati), vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati): Cels., Suet., discordias, societatem consilii publici, indignationem L., misericordiam, suspicionem, fletum populo Ci., lacrimas Q., Sen. ph., alicui invidiam, alicui risum Sen. ph., ea potitio et risus hominum et querellas moverat Ci., verbis odia aspera movi H.

2. zače(nja)ti, podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se: ab Iove carmina nostra move O. (prim. gr. ἐκ Διὸς ἀρχώμεσϑα), deae, cantūs movete V. zapojte, maius opus moveo V., novos ortus moveri Stat. (o Avrori), ego istaec moveo aut curo? Ter. je moje delo, moja skrb?, m. bellum Ci., L., seditionem Icti.; splošno: ne quid a tergo moveretur L., Cu. da ne bi prišlo do česa, do kakšnega poskusa, ut nihil usquam moveri viderunt L.; refl.: iam undique pugna se moverat Cu. se je bila začela; occ. sprožiti (sprožati), pognati, spodbuditi (spodbujati) kaj, da(ja)ti pobudo za kaj, k čemu, nače(nja)ti, omeniti (omenjati), zače(nja)ti govoriti o čem, na dan priti (prihajati) s čim: actionem, consultationem L., quaestionem T., historias H., iocum S. izmisliti si dovtipno besedo; od tod tudi: numen movisse deos traditur L. bogovi so baje dali znamenje, Iuppiter, exemplum veritus, derexit in ipsum fulmina qui nimiae moverat artis opem O. ki je bil pokazal; kot jur. t.t. zače(nja)ti, razpravljati, vršiti, pognati (poganjati), sprožiti (sprožati): controversiam nominis T. (Dial.) ali de verbo Cels., controversiam alicui, accusationem, quaestionem, litem, … Icti.

negotóvost uncertainty; doubt; suspense; insecurity; doubtfulness, dubiousness

v negotóvosti in suspense
biti v negotóvosti (ne se moči odločiti) to be in suspense
mučna negotóvost agony of suspense
vse je boljše kot negotóvost! anything is better than suspense!
držati koga v negotóvosti to keep someone in suspense
napraviti skok v negotóvost to take a leap in the dark
muči ga negotóvost he is on tenterhooks, the suspense is killing him

nós (-a) m

1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso

2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso

3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso

odlóčati (-am) | odločíti (-im)

A) imperf., perf.

1. decidere, decretare, deliberare, determinare; disporre; stabilire; pren. giocare:
v takšnih okoliščinah odloča sreča in situazioni del genere gioca la fortuna

2. separare

B) odlóčati se (-am se) | odločíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. decidersi, decidere, stabilire:
odločiti se, kaj storiti stabilire il da farsi

2. scegliere, optare:
odločati se med možnostmi optare

odlóčati glej odločiti

odločeváti (-újem) imperf. glej odločati | odločiti

ȍdluka ž
1. sklep, odločitev: donijeti -u skleniti, odločiti; -om Vrhovnog suda po sklepu, odločitvi Vrhovnega sodišča
2. odločitev: odluka je pala; odluka bitke
3. odločba, odlok: sudska odluka, čekati do dalje -e

odvèčen (-čna -o)

A) adj. eccessivo, superfluo, non necessario, (di) troppo:
odločiti se brez odvečnega razmišljanja decidere senza pensarci troppo
znebiti se odvečnih kilogramov liberarsi del peso superfluo, di chilogrammi di troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odvečna beseda riempitivo
odvečne stvari superfluità
ekst. odvečni (moteči)
dodatek superfetazione
odvečni škart sfrido
pren. odvečno okrasje fronde

B) odvèčno (-ega) n il superfluo:
odpraviti odvečno eliminare il superfluo

oklevanje samostalnik
(omahovanje) ▸ habozás, hezitálás, tétovázásTokrat je brez oklevanja sprejel ponudbo, da pride na Bled. ▸ Ezúttal habozás nélkül elfogadta az ajánlatot, hogy jöjjön Bledre.Fant je po trenutku oklevanja ubogal. ▸ Pillanatnyi habozás után a fiú engedelmeskedett.Tudi o lepi Heleni ne vemo, kakšna je bila, zato so se v filmu šele po dolgem oklevanju odločili, da bo plavolasa. ▸ Szép Helénáról sem tudjuk, milyen volt, ezért csak hosszú hezitálás után döntöttek úgy, hogy szőke lesz a filmben.
Po dolgem oklevanju je sprejela zaposlitev v mednarodnem podjetju. ▸ Hosszas hezitálás után elfogadta az állást a nemzetközi vállalatnál.