Franja

superior¹ [sjupíəriə] pridevnik (superiorly prislov)
(o prostoru) gornji; (o položaju) višji; (o kakovosti) boljši; (o številu) večji; močnejši (in v)
prekašajoč; ki je nad čem, superioren, vzvišen, izreden
trgovina izvrsten, odličen; (o vinu) žlahten
(često slabšalno) imeniten, izobražen; ohol, domišljav, nadut, aroganten

with a superior air domišljavo, naduto, zviška
superior to bribery vzvišen nad, nedovzeten za podkupovanje
superior court ameriško najvišje sodišče v državi (v ZDA)
superior forces vojska premoč
superior knowledge izredno, zelo visoko znanje
superior letter črka, ki stoji nad vrstico
superior limit zgornja meja, skrajni rok, najvišja vsota
superior person od drugih bolj izobražena oseba; domišljava oseba, nadutež; (ironično) fina oseba
superior wisdom višja modrost
to be superior to biti boljši od
they are superior to flattery niso dovzetni za laskanje
he should be superior to revenge ne bi se smel udajati želji po maščevanju
to rise superior to s.th. pokazati se vzvišenega nad čem, ne si pustiti vplivati od česa
they were superior to us in number bilo jih je več kot nas
he thinks himself superior on se ima za nekaj boljšega

superior (z)gornji, višji; izvrsten, odličen

superior a boljši kot, več vreden kot
superior a sus compañeros prekašajoč svoje tovariše
superior a toda ponderación v vsakem pogledu popoln
sería superior a mis fuerzas to bi preseglo moje moči
superior en (ali por) su talento prekašajoč po nadarjenosti
de calidad superior prvovrsten, prima
juez superior višji sodnik
parte superior gornji del
labio superior zgornja ustnica

supreme [sju:prí:m]

1. pridevnik (supremely prislov)
najvišji, vrhovni, glavni, največji; zadnji, poslednji, smrtni; neomejen, skrajen; (o kakovosti) prvovrsten, odličen, dovršen, izvrsten; (čas) odločilen, kritičen

supreme authority najvišja oblast
supreme baseness skrajna nizkotnost, podlost
supreme courage največji pogum
Supreme Being religija Bog
Supreme Court Vrhovno zvezno sodišče (v ZDA)
Supreme Court of Judicature Vrhovno sodišče za Anglijo in Valizijo
the supreme command vojska vrhovno poveljstvo
supreme end najvišje dobro
supreme hour poslednja (smrtna) ura
supreme master of painting dovršèn slikar
the Supreme Pontiff papež
supreme sacrifice najvišja žrtev, žrtvovanje življenja
Supreme Soviet Vrhovni sovjet
to reign supreme neomejeno vladati

2. samostalnik
kdor je najvišji
figurativno vrhunec, višek

the supreme of folly višek norosti

surchoix [süršwa] masculin prvovrstna kakovost; (vieilli)

viande féminin de surchoix prvovrstno meso
produit masculin surchoix prvovrsten, odličen proizvod
adjectif prvovrsten, odličen

surpassing [sə:pá:siŋ] pridevnik (surpassingly prislov)
prekašajoč; nenadkriljiv, neprekosljiv, izreden, nedosegljiv, odličen

of surpassing beauty dovršene lepote
surpassingly beautiful izredno lep

swell¹ [swel]

1. samostalnik
oteklina, oteklost, nabreklost, otòk; otekanje
navtika valovanje po viharju
arhitektura izboklina, izbočina, izbok; rahla strmina, vzpetina (zemljišča)
figurativno porast, naraščanje
glasba crescendo, za katerim pride diminuendo; (o orglah) naprava za jačanje in slabljenje zvoka
pogovorno imetnik, odličnik, mojster, fin gospod, fina dama
sleng gizdalin, elegan, gizdalinka, modna dama; poznavalec

a swell in the population porast prebivalstva
a swell at s.th. poznavalec, mojster česa, zelo dober igralec (at tennis tenisa)
a swell in politics figurativno visoka živina v politiki
a big swell figurativno visoka, vplivna oseba
a Latin swell poznavalec latinščine
a sudden swell of the river nenadno naraščanje reke
what a swell you are! kako si eleganten!
there was a heavy swell on valovi so bili zelo veliki

2. pridevnik
sleng tiptop, šik, zelo eleganten, moden; imeniten, odličen, sijajen

a swell billiard-player izvrsten igralec (mojster) biljarda
swell clothes elegantna obleka
a swell hotel razkošen hotel
a swell person imenitna oseba, odličnik
swell society elegantna, fina družba
swell mob pogovorno hohštaplerji, kriminalci, lepo oblečeni lopovi

thoroughbred [ɵʌ́rəbred]

1. pridevnik
čistokrven (konj); polnokrven, čiste rase; prvovrsten, izvrsten, odličen; dobro vzgojen, izobražen; vrl; temeljit, popoln

2. samostalnik
čistokrvnost; čistokrven konj; kultiviran človek

Thoroughbred angleški čistokrven konj

tiptop [tiptɔ́p]

1. samostalnik
najvišja točka, vrh
figurativno višek, vrhunec; največja stopnja; popolnost; kar je najboljše, najvišje, najbolj izvrstno
množina, zastarelo najvišji družbeni sloji, zgornjih deset tisoč

2. pridevnik
najvišji
pogovorno izvrsten, odličen, prvorazreden, popoln, perfekten, tiptop

3. prislov
perfektno, prvovrstno, popolno, "prima"

tōgo¹ agg. (m pl. -ghi) nareč. šalj. odličen, sijajen, gala

toll divji; (irr, großartig) blazen, (herrlich, großartig) kolosalen, sijajen; (vorzüglich) odličen; Adverb (sehr) zelo

top odličen

top-drawer [tɔ́pdrɔ́:ə] pridevnik
pogovorno prvovrsten, odličen; iz najboljše družine

topgallant [tɔpgǽlənt]

1. samostalnik
navtika podaljšek jambora
figurativno vrh, najvišja točka

2. pridevnik
odličen; grandiozen

topmost [tɔ́pmoust] pridevnik
najvišji, najgornji; odličen

transcendent [trænséndənt] pridevnik (transcendently prislov)
izvrsten, superioren, odličen
filozofija transcendenten nadčuten, nadsveten, nadnaraven, onstranski

transcendent quality izvrstna, odlična kakovost

trefflich odličen, izbran

unexceptionable [ʌniksépšənəbl] pridevnik (-bly prislov)
brezhiben, izvrsten, odličen, neoporečen

ūnicus 3 (ūnus)

1. edin(i): Pl., Ter., Acc. fr., Cat., Lucr., Sen. tr., Plin., Ap., Cels., Iust. idr., filius, filia Ci., consul Ci., L., spes L., anser, orbis O., avis, volucris O. ki ji ni enake; z gen.: unice rerum fessarum Sil. ti edini rešitelj pred bridkostmi; komp. opisan z magis: mi etiam unico magis unicus est Pl.

2. metaf.
a) ki (čemur) ni enakega, izreden, izvrsten, odličen, enkraten, eden (in edin), nenavaden: Afr. fr., Pr., Q., Lucan., Suet., Fest. idr., dux, fides L., liberalitas Ci., unicum antiquitatis specimen T., malitia atque nequitia Corn., scelus Vell., tu poëta es prorsus ad eam rem unicus Pl. edini sposoben.
b) edini (edino) ljubljen: puer unice O., unico gaudens mulier (sc. Livia) marito (sc. Augusto) H. — Adv. ūnicē

1. (pri glag.) edino(le), izredno, izjemno, izrecno, le, zgolj, samo, izključno: Gell. idr., unice amare, diligere Ci., unice probare Plin. iun.

2. (pri adj.) docela, dočista, povsem, popolnoma, scela, sceloma: unice securus H.; pogosto v zvezi z unus: Pl.; pred superl.: Aristotelis unice studiosissimus Gell.

ūnus 3, gen. ūnīus, dat. ūnī (stlat. oinos, oenus) (prim. gr. οἴνη enka na kocki, οἰνός = got. ains = stvnem. in nem. ein, sl. eden, umbr, ūnu = unum; z drugo pripono skr. ḗ-kaḥ eden, gr. οἶος [iz οἶ(Ƒ)ος] edin, sam)

1. kot num. eden, en, edin, edini; po svojem pomenu večinoma v sg.: Pl. idr., non solum unum actum, sed totam fabulam conficere Ci., unā nocte L., vix una sospes navis H.; partitivno razmerje se v klas. lat. izraža le s praep.: unus ex militibus, e filiis C., unus ex Curiatiis L., unus ex fortunatis hominibus Ci., unus de magistratibus Ci.; pesn. in poznolat. s partitivnim gen.: unus natorum Priami V., principum unus L., unus eorum pontium C., unus multorum H. = unus e (de) multis Ci. eden izmed mnogih, navaden človek, vsakdanjež (toda: es unus ex multis Plin. iun. ne godi se ti bolje kot večini ljudi); začenjajoč vrsto, vrstni red: partes tres, quarum unam incolunt Belgae, alteram Aquitani, tertiam Celtae C., unum, alterum, tertium annum Ci., unam (sc. partem) … aliam (redko!) … tertiam C., dies unus, alter, plures Ci., unus et alter dies Ci. en dan ali dva, unā ex parte … alterā ex parte C., uno alterove ictu L.; subst. m: unus et (atque, aut, vel) alter eden in (ali) drugi; z oslabljenim pomenom: Ter., Iuv. idr., amici … de multis unus et alter erant O. le kaka dva, le nekoliko (njih), unus dicenti aut alter adstitit T. eden ali drug(i) poslušalec, le nekaj poslušalcev, unus aut summum alter Ci. ep. eden ali kvečjemu dva, unus post alterum Aur. drug za drugim; uno plus Etruscorum cecidisse L. za enega moža več, en mož več; ad unum omnes ali omnes ad unum C., Ci., L. vsi do zadnjega (moža, pa tudi ta še z njimi) = vsi skupaj, vsi brez izjeme; pesn. v istem pomenu tudi samo ad unum: Luc. fr., Ci. idr., exosus ad unum Troianus V.; tudi: omnes cum uno Gell.; subst. n.: unum est, quod me perturbat Ci., unum sustinere pauci possunt, utrumque nemo Ci.; poseb.: in unum omnes cogere S., L. ali contrahere L. ali convocare, convenire S. ali venire, coire V. na en kraj, na enem kraju ali mestu, skupaj, sarcinas in unum conicere L. na en kup, fluvius dilapsus in unum confluit Ci., in unum fundere Col.; v zvezah z drugimi števniki: unum et viginti annos Ci., uno et octogesimo anno Ci.; pl. se uporablja le α) pri subst., ki so pl. tantum: Ter., Varr., Val. Fl. idr., unae decumae Ci., in una moenia convenere S., una castra facta ex binis C., ubi unae atque alterae scalae comminutae S.; pesn.: una excidia V. enkratna pogibel. β) pri razvrstitvah: uni … alii eni … drugi, uni … alteri … tertii eni … drugi … tretji.

2. occ.
a) edin(i), samo en, samo eden, en sam, sam: Pl., Ter. idr., una spes C., una salus V., cui uni fidem habebant N., uno aditu relicto S., mulieres nuptae praeter unam Isidori filiam Ci., Pompeius plus potest unus quam ceteri omnes Ci., tu unus adulescens universum ordinem prohibuisti Ci., non unius agri, sed totius Siciliae calamitatem cognoscere Ci.; okrepljeno: Cicero ad haec unum modo respondit C., classis incolumis erat, unā tantum navi perforatā L.; tudi: unus est solus inventus Ci.; pogosto se unus sloveni z adv. samo, le, zgolj: hoc in unā virtute positum est Ci., unā celeritate praestare C., obtutu haeret defixus in uno V.; subst.: unus (sam) omnem omnium potestatem possidebat Ci., unus pro omnibus, una pro cunctis V., unum queri C.; pl. poseb. pri imenih ljudstev: uni ex omnibus Sequani C., Ubii, qui uni miserant C.; tudi: sequere me tres unos passūs Pl.; unus z nedoločnimi zaimki ali nedoločnimi števniki = posamezen, poedin: utilitati omnium plus quam unius alicuius consulit Ci., quibus si unum aliquod in te cognoveris Ci., aliquis unus (gr. εἷς τις) pluresve Ci., nec quisquam unus L. in noben posameznik, unum quodlibet probare Ci., quivis unus Ci. ali unus quivis Varr., unus quidam Ci., unus quilibet ali quilibet unus L., unum quidquid Kom., Lucr., nemo unus, nullus unus Ci. idr. noben posameznik, unum signum ex maximo numero nullum habere Ci. prav nobenega, nihil unum L. nič posameznega, prav nič; poseb. pogosto ūnusquisque, ūnaquaeque, ūnumquidque in ūnumquodque (pisano tudi ločeno ūnus quisque itd.) vsak edin, vsak posamezen, sleherni, vsak, vsakdo: unusquisque opiniones fingebat C., nostrum unumquemque norunt Ci.; metaf. unus edin = ki mu ni enakega, brezprimeren, preizvrsten, izvrsten, odličen, pred vsemi drugimi: simulacrum Cereris unum e sacrario auferendum curavit Ci. oni edini … kip, ki mu ni para, nemo de nobis unus excellat Ci., civitas, quae tibi una in deliciis fuit Ci., adiuro Stygii caput fontis, una superstitio … V.; okrepljujoč pri superl. = zelo, dokaj, daleč, kar, med vsemi, izmed vseh: unus ei fuit carissimus N., civis unus acutissimus Ci., non cum uno gladiatore nequissimo L., iustissimus unus qui fuit in Teucris V., unus omnium loquacissimus Ci., unus omnium ad dicendum maxime natus Ci.; prim.: cum unus in civitate maxime floreret N., eam unam rem maxime ratus conciliaturam L.; opisano: felix una ante alias virgo V.; pri komp.: quis unus fortior fuit? Ci., quam (sc. Carthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus unam coluisse V., sagacius unus odoror H.
b) isti, en in isti, prav tisti: Pl., Ap., Fl., Iust. idr., omnis una manet nox H., honos (labor) omnibus unus V., vox (mens) omnibus una V., qui unum imperium unumque magistratum cum ipsis habeant C., duobus in locis uno consilio bellum gerere Ci., uno tempore Ci., C., N., omnes uno ordine habere V. z vsemi ravnati enako; pogosto v reklu omnes uno ore vsi enoglasno, vsi v en glas, vsi soglasno: ceteri omnes uno ore auctores fuere Ter., de utilitate omnes uno ore consentiunt Ci., unoque omnes eadem ore fremebant V.; unus okrepljen z idem: H., Plin. iun. idr., exitus unus et idem Ci., uno eodemque partu V., verset multis modis eandem et unam rem Ci.; subst. n.: omnes sentiunt unum atque idem Ci., restat, ut omnes unum velint Ci.; v pl.: in unis aedibus, unis moribus Ci.

3. metaf. (redko) kot pron. indefinitum neki, kàk(šen): Pl., Ter., Iust. idr., unus pater familias Ci., ut iudicem unum Ci., unus caprimulgus aut fossor Cat. kateri(si)bodi, kar prvi; kot subst. m nekdo: tradit uni O., rapta ab uno tuba Suet. — Od tod adv. abl. sg. f. ūnā skupaj, in sicer

1. krajevno na istem mestu, skupaj, pri kom, poleg, zraven koga, s kom (vred): Ter., domi una eruditi Ci., cum veheretur in raedā, una (poleg njega, pri njem) sedebat uxor Ci., una fui (bil sem poleg), testamentum simul obsignavi cum Clodio Ci., stabat una O. poleg, zraven, si in Italiā Pompeius consistit, una erimus Ci. z njim; tako tudi: ostendit cives Romanos, qui una erant C., ex his, qui una Cirtam profugerant, duos delegit S., Fabius centurio quique una murum accenderant C., quod una erant Macedones complures N., una ludos spectare, una cenare H., pecus et domos volvere una H. s seboj, una esse cum aliquo C. biti pri kom, s kom, una ire cum amicā in viā Ter.; pesn.: Pallas … una (sc. cum Euandro) … pauperque senatus tura dabant V.; una v zvezi s simul: una simul Pl. ali simul una Pac. fr., Pl., una mecum simul Pl., mecum una simul Ter., una simul cum suo vicino Pl.

2. časovno obenem, hkrati, skupaj, sočasno: pugnatur una omnibus partibus C., pereant amici, dum inimici una intercidant Ci., amores una cum praetextā ponere Ci., haec vobiscum una consul agam S.

Opomba: Pesn. gen. sg. ūnĭus: V., H., Lucr.; predklas. gen. ūnī: Pl.; tudi Cat.; dat. m ūnō: uno operario Varr.; dat. f unae: unae fibulae Ca.; voc. ūne: Pl. fr. ap. Prisc., Cat., Aug.

valiente pogumen, hraber, drzen, srčen; pomemben, odlikujočse; hud (vročina, mraz); izvrsten, odličen

¡valiente sorpresa! (ironično) lepo presenečenje!
valiente m junak; (ironično) bahač