Franja

ali² vprašalna členica
se ne prevaja, izrazi se z besednim redom: Ali prideš? Kommst du?
Ali bi lahko …? Könnten Sie …? itd.
podobno, kadar ni glagola: Ali res ne? Wirklich nicht?
Ali ne? Nicht wahr?/ Oder?

amphitheātrum -ī, n (gr. ἀμφιϑέατρον) polkrožno gledališče, amfiteater, elipsasto rim. gledališče, sprva leseno, pozneje umetelno zgrajeno iz kamenja, v sredi jajčast prostor (arēna) za boje gladiatorjev in zveri; ta prostor je obdajalo trdno zidovje z obokanimi votlinami (cavernae) za zveri, na zidovju je bil oder (podium), nad njim v krogih v tri do štiri rede ali pode se dvigajoči sedeži za gledalce in čisto na vrhu odprta galerija. Pred dežjem in pripeko so gledalce branile plahte (vella), razpete čez vse gledališče: Mart., Plin. iun., Isid. Najimenitnejši je bil v Rimu Flavijev amfiteater (zdaj imenovan il Coliseo, Colosseum), ki ga je l. 72 po Kr. začel zidati Flavij Vespazijan in ga je po petih letih dozidal njegov sin Tit. To med Velijo, Eskvilinom in Celijem stoječe gledališče je imelo sedeže za 87000 gledalcev in poleg tega še za 20000 gledalcev prostora na odprti galeriji: Plin., T., Suet. Zidovi drugih amfiteatrov so se ohranili še v Veroni, Piacenzi, Pulju, Salernu in drugod. — Od tod adj.

1. amphitheātrālis -e amfiteatrski: Plin., Mart., Prud., Cl.

2. amphitheātricus 3 amfiteatrski: charta Plin. slabša vrsta papirja, ki so jo sprva izdelovali v aleksandrijskem amfiteatru ali okrog njega.

ardent, e [ardɑ̃, t] adjectif goreč, vnet, žgoč, vroč; silovit, živahen, strasten, ognjevit, vročekrven

chambre féminin ardente krvavi sod (ki je sodil zastrupljevalki)
chapelte féminin ardente od gorečih sveč obdana krsta, mrtvaški oder
fièvre féminin ardente (médecine) huda vročina
miroir masculin, verre masculin ardent vžigalno zrcalo, steklo
nature féminin ardente strastna narava
soif féminin ardente žgoča žeja
il est ardent au travail on je vnet, kaže vnemo pri delu
mener une lutte ardente contre voditi vroč, strasten boj proti
être sur des charbons ardents (figuré) biti (kot) na žerjavici

Atīlius 3 Atilij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. A. Atilius Cālātīnus Avel Atilij Kalatin, konz. l.258 in 254, diktator l.250, poveljnik v prvi punski vojni: Ci., L. epit., Front.

2. M. At. Rēgulus, gl. Rēgulus.

3. C. At. Serrānus Gaviānus Gaj Atilij Seran Gavijan, kvestor l.63 in Ciceronov (konzulov) prijatelj, toda pozneje (l.57) kot tr. pl. njegov nasprotnik: Ci.

4. M. At. Mark Atilij, dramatik, ki je prirejal gr. tragedije in komedije za rim. oder, sodobnik Lucija Akcija: Varr., Ci., Suet.

5. L. At. Lucij Atilij, pravnik v 6. st. po ust. Rima: Dig.; kot adj.: lex Atilia Ulp., G. Atilijev (= po ljudskem tribunu Gaju Atiliju) zakon o varuštvu. — Od tod adj. Atīliānus 3 Atilijev: praedia Ci. ep. (= po ljudskem tribunu Gaju Atiliju), virtus Val. Max. (= po Marku Atiliju Regulu), tutor G. (= po Atilijevem zakonu določen).

biegen (bog, hat gebogen) (sich se) kriviti, ukriviti (tudi Technik), zvijati, upogibati, upogniti (sich se); biegen um zavijati, zaviti (okoli); grammatisch - Nomina: sklanjati, Verben: spregati; sich vor Lachen biegen zvijati se od smeha; auf Biegen oder Brechen zlepa ali zgrda

bis [bis] adverbe še enkrat, ponovno, vnovič; (pri hišnih številkah) ponoven

10 bis, rue de ... 10a, ulica ...
avoir les honneurs du bis biti ponovno klican na oder

bodisi [ó]
bodisi …bodisi / bodisi … ali pa entweder … oder

bolj [ò]

1. prej: eher, mehr (bolj lačen kot sit mehr hungrig als satt; bolj majhne postave eher klein; bolj praktične narave mehr/eher praktischer Natur); precej: ziemlich (bolj v letih ziemlich bejahrt)

2. stopnjevanje pomena: mehr, höher (bolj zadolžen höher verschuldet), stärker (bolj osvetljen stärker beleuchtet)

3. bolj, najbolj: s primerjalnikom (bolj zapleten komplizierter, bolj razumljiv verständlicher, bolj zdrav gesünder)

4.
bolj naprej/nazaj/zadaj weiter nach vorne, nach hinten/hinten
vse/vedno bolj immer mehr
bolj in bolj mehr und mehr, noch und noch, Schritt um Schritt
bolj ali manj mehr oder weniger
čim bolj je (mehr, gesünder …)
tem bolj/toliko bolj um so mehr, um so (gesünder …)
še bolj in noch stärkerem Maße
bolj kot kdaj (prej)/bolj kot sploh kdaj mehr denn je
bolj papeški od papeža päpstlicher als der Papst
narediti bolj grobo/fino vergröbern/verfeinern

Brett, das, (-/e/s, -er) deska (tudi figurativ), Technik žaganica; (Tafel) tabla, (Spielbrett) igralna deska, (Schachbrett) šahovnica Bretter, pl , dilce (smučke); (Theaterbretter) oder, gledališče ein Brett vor dem Kopf haben biti omejen/zagaman; bei jemandem einen Stein im Brett haben imeti prednost pri, uživati posebno naklonjenost (koga)

céven (-vna -o) adj. di, del tubo; di, dei tubi; a tubo:
cevni spoj giuntura dei tubi
cevni vod conduttura
pošta cevna (pnevmatična)
pošta posta pneumatica
teh. cevni ključ chiave a tubo
cevno koleno raccordo curvo
cevna objemka staffa per tubi
cevni veznik raccordo (per tubi)
grad. cevni oder impalcatura tubolare
strojn. cevne klešče voltamaschio
cevni ščitnik copricanna
cevno koleno braga

cifr|a ženski spol (-e …) matematika die Ziffer, das Zahlzeichen
figurativno glava ali cifra Kopf oder Schrift
matematika vsota cifer die Quersumme

closet¹ [klɔ́zit] samostalnik
sobica, kabinet; vzidana omara; shramba; kredenca; delovna soba
figurativno knjižno znanje

closet play (ali drama) drama, ki ni primerna za oder
china closet kredenca, vitrina
closet strategist teoretski strateg
water closet angleško stranišče

compañía ženski spol spremstvo, druščina, tovarišija, družba; spremljevalec; gledališka družba; stotnija (vojakov)

compañía ambulante potujoča gledališka družba
compañía anónima delniška družba
compañía de bandidos (fam) potujoča gledališka družba
compañía cooperativa, compañía de consumo konzumno društvo
Compañía de Jesús Jezusova družba, jezuitski red
compañía de la legua potujoči gledališki oder, potujoča gledališka družina
compañía de navegación paroplovna družba
compañía de seguros zavarovalna družba
Casa Vidal y Cía. (= compañía) tvrdka Vidal in Co.
hacer compañía a uno komu družbo delati
malas compañías slaba družba
resistir la compañía moči se primerjati s

dàska ž, tož. dȁsku, mn.: dȁske, rod. dasákā
1. deska: obložiti nešto -ama; daska za crtanje risalna deska; kuhinjska, šahovska daska; školska, crna daska šolska tabla; odskočna daska = trampolin odskočna deska; čamova daska hojeva, jelova deska, pren. grob: s njom sam mislio i leći na čamovu -u
2. mn. -e gledališki oder: čitav život provela je na -ama
3. ekspr. snha ženska: daska bez prsiju i kukova spredaj dila, zadaj ploh
4. nagaziti na trulu -u stopiti na trhlo desko; nema četvrte -e u glavi eno kolesce se mu narobe vrti; daska za glačanje deska za likanje

delovn|i [é] (-a, -o) Arbeits- (stik die Arbeitsfuge, hipoteza die Arbeitshypothese, soba das Arbeitszimmer); tehnika Arbeits- (oder/ploščad die Arbeitsbühne, das Arbeitsgerüst, operacija der Arbeitsvorgang, der Arbeitsgang); Wirk- (tlak der Wirkdruck, učinek die Wirkleistung)

drugače

1. anders (misliti anders denken), anders-, Anders- (misleč [andersdenkend] anders denkend, misleči der Andersdenkende, govoreč/drugega jezika anderssprachig)
kako drugače anderswie
drugače kot anders als, zum Unterschied von

2. (na drug način) auf eine andere Weise
kako drugače auf andere Weise
drugače gledati na kaj eine andere Anschauung haben

3.
drugače, kot je običajno entgegen der Gepflogenheit
tako ali drugače so oder so
enkrat tako, drugič drugače bald so, bald so
ne znati drugače es nicht besser wissen

4. (pre-) um- (razporediti umräumen, uglasiti umstimmen, uvrstiti umstufen, naučiti se umlernen, začeti misliti umdenken)

5. (sicer) anderenfalls, andernfalls, sonst
kako drugače [sonstwie] sonst wie
drugače si v redu? sonst geht's dir gut?

6.
zdaj/odslej bo drugače das wird sich ändern

ein³, eine, eins Indefinitpronomen eden, en, ena, eno; und das soll einer glauben: človek; die einen nekateri; ein und dasselbe eno in isto; (mein, dein...) ein und alles (moje, tvoje ...) vse; wie nur einer geschickt: (spreten) kot le kdo; der eine oder andere nekateri, ta in oni

einfliegen^* jemanden oder etwas pripeljati (z letalom); ein Flugzeug: uvoziti; intransitiv prileteti; sich einfliegen navaditi se na letenje

elizabetínski (-a -o) adj. hist. elisabettiano:
gled. elizabetinski oder teatro elisabettiano
arhit. elizabetinski stil stile elisabettiano

entrer [ɑ̃tre] verbe intransitif vstopiti, stopiti v; priti noter; militaire vkorakati; marine pripluti; (vlak) pripeljati, zavoziti (na postajo); trčiti (dans v, ob); figuré spuščati se (dans v); udeležiti se (dans quelque chose česa); pristopiti; verbe transitif uvesti, vtakniti (dans sa poche v žep); commerce vnesti, vknjižiti; uvažati (des marchandises blago)

entrez! vstopite! naprej!
défense d'entrer! on n'entre pas! vstop prepovedan!
faire entrer privesti noter, spustiti noter
faire entrer une lettre dans une enveloppe vtakniti pismo v zalepko
faire entrer en ligne de compte upoštevati, vzeti v poštev
laisser entrer le jour, le soleil odpreti okna svetlobi, soncu
faire entrer dans le secret uvesti v skrivnost
entrer en action stopiti v akcijo (tudi militaire)
entrer dans les affaires des autres vmešavati se v tuje zadeve
entrer pour beaucoup dans quelque chose imeti velik vpliv na kaj, mnogo k čemu prispevati ali pripomoči, igrati veliko vlogo, mnogo pomeniti pri čem
entrer en but (sport) doseči točko (gól)
entrer dans la caisse pri(haja)ti v blagajno (denar)
entrer en campagne (militaire) iti na vojsko
entrer dans une carrière, dans le commerce lotiti se nekega poklica, postati trgovec
entrer dans la chair (za)rezati (se) v meso (o vrvi)
entrer en charge, en fonctions, en service nastopiti, prevzeti službo
entrer en circulation priti v obtok (denar)
entrer en colère, en fureur razjeziti se, pobesneti
entrer en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) dobiti (telefonsko) zvezo
entrer en comparaison začeti primerjati
entrer dans la composition tvoriti sestavni del (de quelque chose česa)
entrer en considération priti v poštev, biti upoštevan
entrer en conversation avec začeti, spustiti se v pogovor z
entrer en correspondance avec začeu si dopisovati z
entrer en coup de vent privihrati v
entrer dans les détails iti, spuščati se v podrobnosti
entrer dans l'enseignement stopiti v učiteljski poklic
entrer dans une famille primožiti, priženiti se
entrer en gare (vlak) zavoziti v postajo
entrer en guerre stopiti v vojno
entrer dans les intérêts de quelqu'un varovati interese "kake" osebe
entrer en jeu (figuré) pri- vključiti se; začeti veljati
entrer en ligne de compte priti v poštev, iti za (kaj)
entrer en matière priti k stvari
entrer en ménage omožiti se
il lui entra ses ongles dans la main zadrl, zapičil mu je svoje nohte v roko
entrer en pourparlers začeti pregovore
entrer en pratique priti v prakso
entrer en relation d'affaires stopiti v poslovne zveze
entrer en religion, au couvent iti, stopiti v samostan
entrer pour rien dans biti brez pomena pri (v, za)
entrer en scène (théâtre) stopiti na oder, nastopiti (na odru)
entrer dans le sens de quelqu'un razumeti koga
entrer dans le vif du sujet priti k (jedru) stvari
entrer en vigueur stopiti v veljavo
entrer dans les vues de quelqu'un deliti s kom mišljenje, biti istega naziranja
cela ne m'est pas entré dans la pensee to mi niti v glavo ni padlo, še v sanjah nisem pomislil na to
on ne peut rien! ui faire entrer dans la tête ničesar mu ne moreš razložiti, dopovedati
cela ne veut pas entrer (dans ma tête) to mi ne gre v glavo
je ne veux pas entrer dans ces considérations ničesar ne maram vedeti o tem