Franja

quantitās -ātis, f (quantus)

1. velikost, množina, kolikost, število: Plin., Ap., Vitr. idr., quantitas vocis Q. obseg, moč.

2. occ.
a) količina, vsota: Icti.
b) kot log. t.t. quantitas propositionis Ps.-Ap. splošnost ali posebnost.

red-igō -ere -ēgī -actum (red + agere)

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj gnati (goniti), nazaj tirati, zagnati (zaganjati), (za)poditi, zavrniti (zavračati), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): redigere rupe capellas O., taurum in gregem Varr., hostium equitatum in castra L., aliquem Capuam L.; metaf.: rem ad pristinam belli rationem redigere C. bojevanje spraviti v prejšnji položaj = poprijeti se zopet starega načina bojevanja (stare taktike), zopet se bojevati na stari način (po stari taktiki), redigis in memoriam nostram te domi Lentuli esse educatum Ci. kličeš nam v spomin, homines in gratiam redigere Ter. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati; occ. (glede na obseg, število, vrednost) (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati), (s)krčiti, (z)nižati, omejiti (omejevati), v pass. (s)krčiti se, (z)manjšati (zmanjševati) se, (z)nižati se, pri(haja)ti na … , pasti (padati) na … : hos (sc. octo libros) ad sex libros redigere Varr., ex DC ad tres senatores se redactos esse dixerunt C., ad paucitatem Cu., familia ad paucos redacta Ci., ad numerum duorum redigor O., ad nihilum redigere L., Lucr., ad assem redigere Plin., vilem redigi ad assem H., aliquem (aliquid) redigere (eo), ut … Ci., Ter., L., Sen. ph., Lucr., mentem in timores H. do bojazni znižati = v strah spraviti, vnesti bojazen, ad internecionem C. uničiti, victoriam ad vanum et irritum L. spodnesti (obrezuspešiti) in izničiti.

2. (denar) (iz)terjati, poterjati: Icti. idr., omnem redegit Idibus pecuniam H., redigere omne argentum Pl., omnem pecuniam ex vectigalibus Ci., multum auri est redactum Eutr., pecuniam ex capto Cu. zahtevati, terjati kot odkupnino, bona vendere et in publicum redigere L. in izkupiček poslati (oddati) v državno blagajno (izročiti državni blagajni), praedam in fiscum redigere T. za državni zaklad zaseči (zasegati), pars praedae ad quaestorem redacta est L. je pripadel kvestorski blagajni, frumenti copia penes istum redacta est Ci. je prišla v njegove roke; occ. izkupiti, iztržiti, dobiti, prejeti: quantam pecuniam ex bonis patriis redegisset Ci., HS ducenties ex praeda redactum est L. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. v kako stanje (položaj) spraviti (spravljati), (pri)siliti, pripeljati, privesti, dovesti: Ter., Sen. rh., Iust., Eutr. idr., redigere in versiculos Q., ad ultimam tabem corpus (o ljubezni) Val. Max., in cinerem Hier., ficos in formam panis Col., sub potestatem N., sub imperium N., C., sub ius dicionemque L., bolje civitatem in potestatem C., Ci., in dicionem Ci., in servitutem C. zasužnjiti, Arvernos in provinciam (in formam provinciae L.) redigere C. Arvernsko spremeniti v provinco, narediti za provinco, in ordinem redigere
a) spraviti (spravljati) v red: Corn., Q.
b) spreje(ma)ti v kanon klasikov, uvrstiti (uvrščati), prište(va)ti med klasike: Q.
c) (po)klicati ali pozvati (pozivati) k redu (miru), zahtevati brzdanje (naj se kdo brzda), zavrniti: L. fr. ap. Prisc., Suet.; metaf.: quasi aliquid redigere Plin. iun. omejiti.

2. occ. (z dvojnim acc.) narediti, napraviti, storiti: ea facilia ex dificillimis animi magnitudo redegerat C. najtežje lahko narediti, Suebi Ubios infirmiores redegerunt C. so oslabili.

redondel moški spol arena za bikoborbe; okrogla izdolbina

redondeles pl okrogle lise; fam okrožje, obseg, okolica

taille [taj] féminin rezanje, prirezovanje, obrezovanje; sečnja; klesanje; brušenje, ohrušenost; krojenje, prikrojevanje; bakrorez; rezilo; postava (rast), stas, velikost; rovaš; vieilli davek

de taille (familier) velik, važen, pomemben
sottise féminin de taille velika neumnost
par rang de taille po velikosti
de haute taille visoke postave, velik
taille des cheveux striženje las
taille douce, dure bakrorez, jeklorez
taille de guêpe tanek stas, tanko opasje
taille à la garçonne kratko ostriženi ženski lasje
taille svelte vitek stas
pierre féminin de taille klesan kamen, kvader
tour masculin de taille obseg čez pas, pas
être de la même taille biti iste postave, biti enako velik
être de taille biti zmožen, biti kos, moči
il est de taille à se défendre sposoben je, da se brani
frapper d'estoc et de taille dajati krepke udarce z mečem
mettre à la taille (vieilli) obdavčiti
prendre par la taille objeti okoli pasu
en taille brez plašča

tetrachordos (tetracordos) -on (gr. τετράχορδος -ον) štiristrun(ski), četverostrun(ski), štiriglasen, četveroglasen: machina (o vodnih orglah) Vitr.; subst. tetrachordon -ī, n tétrakord (tetrakórd), tonski sistem (način), sestoječ iz štirih glasov ali strun (obseg med skrajnima je ena kvarta): Varr., Vitr., Macr.; pren.: tetrachordon anni Varr. ap. Non. = štirje letni časi.

tón glasba tone; sound; note; voice; manner of speaking; (barvni) tint, shade of colour

obseg tonov diapason
višina tóna glasba pitch
s posmehljivim tónom (glasom) jeeringly
z jeznim tónom (glasom) in an angry tone
dati tón glasba to give the note
dajati tón za (figurativno) to set the tone of, to set the style
prepovedujem si ta tón (od vas)! I won't have you talk to me in that tone of voice!
spremeniti tón to change one's tone (ali one's tune)
znižati (zvišati) svoj tón to drop (to raise) one's voice

tónski¹ (-a -o) adj. tonico, tonale, di toni; del suono:
tonsko zaporedje successione di toni
žarg. rad. tonski mojster sonorista
muz. tonska govorica musica
muz. tonska lestvica gamma, scala
film. tonska kopija (filma) copia sonorizzata
film. tonski film film sonoro
muz. tonski način modo, tono
muz. tonski niz serie
muz. tonski obseg glasbila, pevskega glasu estensione del suono, della voce
film. tonski zapis banda sonora

trebuh moški spol (trebuha …) der Bauch; medicina der Bauch, der Unterleib
medicina zgornji/spodnji del trebuha der Oberbauch, die Oberbauchgegend/ der Unterleib, die Unterleibgegend
(trebušna stran) die Bauchseite
povešen trebuh Hängebauch
štrleč trebuh Spitzbauch
velik trebuh Fettbauch, Schmerbauch
… trebuha Bauch-
(obseg der Bauchumfang)
na trebuh auf den Bauch, ležeč: in Bauchlage
na trebuhu auf dem Bauch, plazenje: bäuchlings
pristanek na trebuh die Bauchlandung
skok na trebuh der Bauchklatscher
leža na trebuhu die Bauchlage
plazenje po trebuhu šport flaches Kriechen
plaziti se po trebuhu pred figurativno im Staub kriechen vor, biblično: auf dem Bauch kriechen
v trebuh in den Bauch
v trebuhu im Bauch, medicina in der Unterleibsgegend
brca v trebuh der Bauchtritt
bolečine v trebuhu Bauchschmerzen, Unterleibsschmerzen množina, das Bauchweh (imeti Bauchschmerzen/Bauchweh haben)

urvum (urbum) -ī, n (iz * u̯r̥vo-, indoev. kor. *u̯er- upogibati, vrteti, kriviti; vezati, nizati; prim. skr. ūrúḥ stegno, urvám korito, sl. vrv = let. vìrve, lat. [iz razširjenega kor.] vertō, vermis; prim. tudi osk. uruvú meja, mejna pot, gr. ὅρος, jon. οὖρος, dor. ὅρƑος meja, mejna brazda) ukrivljeni del pluga, plugova krivina, s katero so starodavniki določali obseg novega mesta (prim. urvō): Dig., † impurro † fictum ab urvo, quod ita flexum ut redeat sursum versus ut in aratro quod est urvum Varr., quare et oppida quae prius erant circumducta aratro ab orbe et urvo urb[s]es[t] Varr.

vital [váitl]

1. pridevnik (vitally prislov)
življenjski, življenjsko važen, nujno potreben, vitalen
poetično živ, ki živi; življenjsko nevaren, smrten, poguben, usodepoln
figurativno biten, bitno važen, bistven, glaven, osnoven; odločilen; živahen, vitalen, poln poleta (elana)

vital force, necessity življenjska moč, potreba (nuja)
vital interests življenjsko važni interesi
your help is vital to us vaša pomoč nam je neobhodno potrebna
of vital importance življenske važnosti
a vital mistake usodepolna napaka
vital spirits življenjska energija
vital statistics šaljivo obseg prsi, pasu in bokov pri ženski
a vital wound smrtonosna rana

2. samostalnik
množina vitalni organi (neobhodno potrebni za življenje)
figurativno bistvo; važni sestavni deli

vlog|a² ženski spol (-e …) denarna: die Einlage
hranilna vloga die Spareinlage, Sparbucheinlage, das Sparguthaben, poštna: Postsparanlage, Postsparguthaben
vpogledna vloga/ vloga na vpogled das Sichtguthaben, die Sichteinlage, Geldeinlage auf Sicht
vezana vloga die Termineinlage, das Termingeld
obresti od hranilnih vlog Sparzinsen množina
obseg hranilnih vlog das Sparaufkommen

volumen -inis, n (volvere)

1. (le pesn.) ovinek, zavoj, krivina, zavinek, okljuk, vijuga, „rida“, serpentina, vrtinec, val, krog ipd.: serpens sinuosa volumina versat V., pars cetera (sc. anguium) pontum pone legit sinuatque immensa volumine terga V., subito duo sunt (sc. dracones) iunctoque volumine serpunt O., sinuetque (sc. equus) alterna volumina crurum V. in naj upogiba kriveč zdaj eno, zdaj drugo nogo, vinclorum immensa volumina versat V. mnogotero zapleteno jermenje, zvito jermenje, zviti jermeni (cesta), volumina fumi O., Lucan., Amm. vrtinci (valovi, sukljanje, vitje) dima, longo per multa volumina tractu aestuat unda Lucan. v silnem valovju, silno valujoč; occ. krožitev, kroženje, krožni tek: sideraque alta trahit celerique volumine torquet O., volumen caudarum Amm., saeculorum Aug.

2. metaf. spremenljivost, spreminjanje, sprememba: magna sortis humanae volumina Plin.

3. meton. papir(us)ov zvitek, zvitek papir(us)a, knjižni zvitek, knjiga, spis, volúmen ipd. (prim. umbilīcus): Vitr., Plin., Plin. iun., Dig. idr., explicet suum volumen illud, quod ei planum facere possum Erucium conscripsisse Ci., volumen plenum querelae Ci., plura in eo libro persecuti sumus, quem separatum de eo fecimus … quare studiosos Catonis ad illud volumen (spis) delegamus N., plura persequi magnitudo voluminis prohibet N. majhen (skromen) obseg, drobnost zvitka (knjižice), volumina selectarum epistularum Ci., annosa volumina vatum H., pontificum libri, volumina rerum H., bellum unico volumine expositum divisit in septem libros Suet., volumen publicum Amm. uradno sestavljeni zapisnik, gestorum volumen Amm. uradni spis, uradni zapis; occ. (kot del večjega spisa) knjiga, zvezek: Ci. ep., Cels., Col., Plin. idr., sedecim volumina epistularum (sc. Ciceronis) … ad Atticum missarum N., mutatae ter quinque volumina formae O. 15 knjig o spremembah = 15 (Ovidijevih) knjig Metamorfoz, sexto volumine perscripti Vitr., libri tres in sex volumina divisi Plin. iun.

vrat¹ moški spol (-u, -ova, -ovi) anatomija der Hals (krivi Schiefhals, labodji Schwanenhals, maternični Gebärmutterhals, stegnenični Schenkelhals)
bikovski vrat der Stiernacken
svinjski vrat kos mesa: der Schweinkamm
obseg vratu die Halsweite
za dolžino vratu um Halslänge
zlom stegneničnega vratu medicina der Schenkelhalsbruch
prerezati vrat komu (jemandem) die Kehle durchschneiden
sesti za vrat komu (jemandem) auf den Pelz rücken
stegovati vrat sich den Hals verrenken
zaviti vrat komu (jemandem) den Hals umdrehen, den Kragen umdrehen
zlomiti si vrat medicina sich den Hals brechen, sich das Genick brechen

do vratu bis an den Hals/bis zum Hals
biti zadolžen do vratu tief in der Kreide sitzen
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals (tudi figurativno)

na vrat auf den Hals
na vrat na nos figurativno Hals über Kopf
nastaviti nož na vrat komu (jemandem) das Messer an die Kehle setzen
nastaviti pištolo na vrat die Pistole auf die Brust setzen
spraviti na vrat (jemandem etwas) aufhalsen
ne spravljati na vrat komu kaj (jemandem etwas) vom Halse halten

na vratu am Hals
jamica na vratu anatomija die Drosselgrube
imeti na vratu auf dem Halse haben

od vratu vom Hals
odmaknjen od vratu ovratnik ipd.: halsfern

okoli vratu am Hals, um den Hals, in der Halspartie
objeti okoli vratu koga (jemandem) die Arme um den Hals schlingen
pasti okoli vratu komu (jemandem) um den Hals fallen, (jemanden) umhalsen

s tenkim/z dolgim vratom dünnhalsig/langhalsig

za vrat für den Hals
bonbon za vrat der Halsbonbon
obkladek za vrat der Halswickel
ščitnik za vrat der Halsschutz
prijeti/zagrabiti za vrat (jemandem) an die Gurgel fahren, (jemanden) an der Gurgel packen, am Kragen nehmen/packen

čepeti za vratom komu (jemandem) auf der Pelle liegen/sitzen

Zemlj|a [ê] ženski spol (-e) astronomija die Erde
… Zemlje Erd-
(kroženje der Erdumlauf, magnetizem der Erdmagnetismus, obseg der Erdumfang, polmer der Erdradius, satelit der Erdsatellit, geološka zgodovina die Erdgeschichte, gibanje die Erdbewegung, rotacija die Erdrotation, prebivalstvo die Erdbevölkerung, središče der Erdmittelpunkt, vrtenje die Erdumdrehung, Erddrehung); religija Erden- (naročje der [Erdenschoß] Erdenschoss)
med nebom in Zemljo zwischen Himmel und Erde
na Zemlji figurativno auf Erden, auf diesem Stern
raj na Zemlji das Paradies auf Erden
znanosti o Zemlji Geowissenschaften množina
od Zemlje odbita svetloba das Erdlicht
proti Zemlji erdwärts
izginiti z obličja Zemlje vom Erdboden verschwinden

znatno prislov
(precej) ▸ jelentősen, számottevőenSopomenke: občutno

zvok [ó] moški spol (-a …) fizika der Schall (ultra Ultraschall, v telesu Körperschall, Trittschall, v zraku Luftschall), der Ton (stereo Raumton, televizijski Fernsehton); (zven) der Klang, instrumenta: der Klang, der Ton (fanfare Fanfarenklang, Fanfarenton, flavte Flötenton, neprekinjen Dauerton, originalni Originalton)
… zvoka Schall-, Klang-, Ton-
(analiza die Klanganalyse, Schallanalyse, dušilec der Schalldämpfer, dušitev die Schalldämpfung, hitrost die Schallgeschwindigkeit, izpad der Tonausfall, kvaliteta die Tonqualität, lepota die Klangschönheit, merjenje Schallmessung, mešalec Tonmischer, naprava za snemanje das Schallaufnahmegerät, nosilec der Tonträger, oddajnik der Schallgeber, odjemnik der Tonabnehmer, ojačevalnik der Tonverstärker, predvajanje die Schallwiedergabe, pretvornik der Schallwandler, prevajanje die [Schalleitung] Schallleitung, prevodnik der [Schalleiter] Schallleiter, razširjanje die Schallübertragung, regulator barve die Klangblende, reprodukcija die Tonwiedergabe, snemanje die Schallaufnahme, širjenje die Schallausbreitung, višina die Tonlage, vpijanje Schallabsorption, zapisovalnik das Schallaufzeichnungsgerät, der Tonaufnehmer, das Tonaufnahmegerät, zapisovanje die Schallaufzeichnung, Tonaufzeichnung, die Tonaufnahme)
jakost zvoka die Schallstärke, Lautstärke
spreminjanje jakosti zvoka die Tonstärkeänderung
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
obseg zvoka, ki jih lahko zaznava uho der Tonumfang
slišanje/zaznavanje zvoka das Hören
zmes zvokov das Klanggemisch
hiter kot zvok schallschnell
hitrejši kot zvok schneller als der Schall
ki duši zvok schalldämpfend
ki vpija zvok schallweich, schallabsorbierend
občutljiv za zvok schallempfindlich
prepusten za zvok schalldurchlässig
neprepusten za zvok schallundurchlässig
ki ima lep zvok klangschön

κεφάλαιον, τό (κεφαλή) 1. glavno, najpoglavitnejše, bistvo, glavna oseba (τῶν κάτωθεν izmed umrlih, t. j. Periklejeva glava). 2. glavna reč, poglavitna stvar, glavni vzrok (vsebina), ἐν κεφαλαίῳ splošno, nakratko, vobče. 3. jedro, posnetek, obseg; NT glavnica, vsota.

μέτρον, τό [Et. iz med-tro-m, gl. μέδο-μαι] 1. a) mera, merilo, merska posoda, merska palica; pl. mere in uteži Her. 6, 127; b) pravična mera, ἐκ μέτρου na mero NT; c) pren. merilo, vodilo, pravec. 2. vse, kar se meri, pot, prostor, obseg, kraj, ὅρμου = v pravo pristanišče; dolgost κελεύθου, cvet ἥβης, πίστεως popolna vera NT. 3. mera v stihih, metrum, ἐν μέτρῳ v vezani besedi, v stihih, ἄνευ μέτρου v nevezani besedi, v prozi.

ὄγκος², ὁ [Et. od sor. ἐνεγκεῖν] 1. kar se nosi, teža, breme NT, množica, obseg (prostornina). 2. a) ugled, dostojanstvo, sijaj, vzvišenost, ponos, oholost, prevzetnost, ošabnost, φρονήματος; b) nadutost, samozavest, οὐκ ὄγκου πλέως ponižen, skromen.

περιβολή, ἡ (περι-βάλλω) 1. objem, objetje, εἰκὸς χειρῶν περιβολὰς λαβεῖν naravno je (spodobi se), da se objamejo. 2. obdajanje, obseg οἰκίης, obkoljenje, περιβολὴν ποιοῦμαι naredim krog (kot, ovinek), τοῦ χωρίου ὀξεῖαν καὶ γωνιώδη τὴν περιβολὴν ἔχοντος ker je tvorila pokrajina (obrežje) oster kot. 3. prizadevanje za, hrepenenje po ἀρχῆς. 4. a) ogrinjalo, obleka, plašč; b) zavitek, ovitek (nit, ki je okrog pisma ovita in s pečatom pritrjena).