Franja

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

lui pron. on; njega:
il di lui, i di lui, la di lui, le di lui pisarn. njegov, njegovi, njegova, njegove

Macer² -crī, m (macer1) Máker, rim. rodbinsko ime Emilijevega in Licinijevega rodu, zlasti

1. C. Licinius Macer Gaj Licinij Maker, zgodovinopisec in govornik, l. 83 triumvir monetalis, tr. pl. l. 73: L., Ci., Val. Max.; (njegov govor ad populum pri S. [orat. et epist.]).

2. L. Licinius Calvus Macer Lucij Licinij Kalv Maker, rim. govornik in pesnik, sin prejšnjega, neoterik, Katulov prijatelj: Ci., Cat., H., O., T., Plin.

3. P. Calpurnius Macer Caulius Rufus Publij Kalpurnij Maker Kavlij Ruf, consul suffectus 103 po Kr., Plinijev naslovnik: Plin. iun. (6, 24).

4. Aemilius M. Emilij Maker iz Verone, pesnik, Vergilijev in Ovidijev prijatelj: O., T., Plin., Q., Hier.

5. prokonzul v Dalmaciji l. 98 po Kr.: Mart. (10, 78).

6. (Q. Baebius) Macer Kvint Bajbij Maker, curator viae Appiae 95, 100—101 prokonzul Betike: Mart. (10, 17, 6; 12, 98, 7).

Magius 3 Mágij(ev), rodovno ime osk. izvora. Znani so:

1. Magius Magij, praefectus fabrum v Galiji 112—111: Ci.

2. Magius Magij, viator okoli l. 80, Vergilijev ded: Don.

3. Cn. Magius Gnej Magij iz Larina v Samniju: Ci.

4. Decius Magius Decij Magij, vodja rimske stranke v Kapui l. 216: L., Vell., Sil.

5. Lucius Magius Lucij Magij je v vojni z Mitridatom prestopil na njegovo stran, zato ga je senat razglasil za državnega sovražnika: Ci.

6. Minatius Magius Minacij Magij, zvest zaveznik Rimljanov v vojni z zavezniki: Vell.

7. Num. Magius Numerij Magij iz Kremone, Pompejev praefectus fabrum: C., Ci.

8. P. Magius Publij Magij, in dicendo paulo copiosior kot njegov prijatelj Vergilij: Ci.

9. Cn. Magius Atellanus Gnej Magij Atelan, meddix tuticus v Kapui l. 214: L.

10. P. Magius Cilo Publij Magij Cilon, prijatelj Marka Klavdija Marcela, s katerim se je skupaj boril proti Cezarju; Marcel je Cilona ob vračanju v Rim ubil v Pireju v zasebnem sporu, takoj zatem pa je naredil samomor: Ci., Val. Max.

11. Magius Caecilianus Magij Cecilijan, pretor: T.

12. Magius Celer Velleianus, brat Veleja Paterkula, Tiberijev legat v vojni v Dalmaciji: Vell.

13. Marcus Magius Maximus Mark Magij Maksim, procurator Hispaniae: Plin.

manía ženski spol blaznost, manija, fiksna ideja; muha(vost); sovraštvo, mržnja

manía persecutoria preganjavica
es su manía to je njegov »konjiček«; navdušuje se za to
tener manía por las modas biti navdušen za modo

marotte [marɔt] féminin žezlo (s kraguljčki) (de fou dvornega norca); ženska glava (iz lesa, voska, kartona), ki se je poslužujejo modistke, frizerji; figuré fiksna ideja, manija; muha, (priljubljen) »konjiček«

caresser sa marotte (figuré) (za)jzhati svojega konjička
il a la marotte des mots croisés reševanje križank je njegov konjiček

matricule [-kül] féminin matrikula; matična, vpisna knjiga, register, seznam, imenik; masculin (= numéro de matricule) matrikularna (zlasti ujetniška) številka

matricules pluriel d'une Faculté, d'un hôpital matrikula (vpisna knjiga, imenik) na kaki fakulteti, v bólnici
extrait masculin de la matricule izpisek iz matrikule
numéro masculin de matricule številka v matrikuli
le prisonnier matricule 275 ujetnik št. (matrikule) 275
(populaire) ça devient mauvais pour son matricule slaba se mu piše, njegov položaj ni zavidanja vreden

medicína (zdravilo) medicine; (veda) science of medicine, medicine

njegov sin študira medicíno his son is reading medicine, his son is a student of medicine
sodna medicína forensic medicine

medtém in the meantime; meanwhile; in the interval; ZDA betweentimes

medtém se je zgodilo mnogo stvari many things have happened in between, much water has flown under the bridge
kje boš ti medtém where will you be meanwhile
medtém ko while, whilst
medtém ko delam while I work
njegov brat je bogat, medtém ko je on reven his brother is rich while he is poor

mēns, mentis, f (indoev. kor. *men- misliti; prim. skr. máti- misel, mnenje, gr. μένος, lat. me-min-i, sl. pamet, meniti, hr. pȁmet, lit. mintìs misel, ideja, išmintìs pamet, got. anaminds domneva, gamunds spomin = stvnem. gimunt spomin; prim. tudi memini) mišljenje in sicer

1. miselnost, miselna sposobnost, pamet, razum(nost), um, preudarnost, razsodnost, starejše sprevidnost, duh: V., Cat., Lucr. idr., mens, cui regnum totius animi (nad vso dušo) a naturā tributum est Ci., mens et ratio Ci. pamet in razum, timor omnium mentes animosque perturbavit C. preudarnost in pogum, glavo in srce, mens publica Ci. državniška modrost, sana Ci., H. zdrava pamet (naspr. amentia), suae mentis esse ali mentis compotem esse Ci. biti pri zdravi pameti, mente captus Ci. = inops mentis O. = mente lapsus Suet., mente alienatā C. slaboumen ali blazen, sine ullā mente brez premisleka, brez pomisleka, mens ut rediit O. zavest.

2. mišljenje, miselnost, prepričanje, nazor, srce, čud, narava, značaj, temperament: Lucan., Ap., mens animi Pl., Lucr., Cat., mens bona O., Pers., Q., Sen. ph., Petr., mala mens Ter., Tib., aversa deae mens V. neugodno, nenaklonjeno mišljenje, inimica mens N., integra H., pura Plin., illiberalis Q., perniciosissima Q., mens animi vigila Lucr., vestrae mentes atque sententiae Ci. mišljenje in mnenja, mens cuiusque is est quisque Ci. mišljenje posameznika je posameznik sam, tvoje mišljenje — to si ti, animi, qui nostrae mentis sunt L. občutja, nagnjenja, ki se ujemajo z našim značajem, nam ut ad bella suscipienda Gallorum alacer ac promptus est animus, sic mollis ac minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum est C. kakor so Galci srčni … tako so mehkužni, multas mente expromam querellas Cat. iz dna srca; occ.
a) duševno razvnetje, razvnetost, strast(nost), čustvo, jeza, srd, nejevolja, srčnost, pogum: Sil., Val. Fl., compesce mentem H. jezo, dolor quod suaserit et mens H. strast, verba, quae timido possunt addere mentem H. srčnost da(ja)ti, mala mens (strast) furorque vecors Cat., mentes (acc.) demittunt V. srčnost jim upada.
b) vest: cum vero iurato sententia dicendast meminerit deum se adhibere testem id est ut ego arbitror mentem suam qua nihil homini dedit deus ipse divinius Ci., rubet auditor cui frigida mens est criminibus, tacita sudant praecordia culpa Iuv., quos diri conscia facti mens habet attonitos et surdo verbere caedit Iuv.

3. meton.
a) misel, misli: mentem inicere Ci. ali mittere V. navdahniti komu misel, utinam tibi istam mentem di duint Ci., numquid vis? (De.) Mentem vobis meliorem dari Ter., hac mente N. po tem premisleku, optemus meretrici bonam mentem Sen. rh., dii omnium mentes perspiciunt Ci.
b) spomin, mnenje, misel, nazor, pogled na kaj, namen, naklep, namera, sklep, načrt, volja: mentem effici rebantur Ci., mens memor Lucr. zvest spomin, venire (alicui) in mentem na pamet, na misel prihajati (komu), spominjati se; z gen.: hominum fortunas (= fortunae) Naev. fr., temporis, hominis, tuarum virtutum Ci.; z nom.: non venit in mentem pugna apud Regillum lacum? L., numquam ea res tibi tam belle in mentem venire potuisset, nisi … Ci.; z de in abl.: ut lepide atque astute in mentem venit de spectaculo malae Ci.; z inf.: qui in mentem venit tibi istuc facinus facere tam malum? Pl., qui in mentem venit tibi istaec dicta dicere? Pl., cum igitur hoc animal tam sit canorum sua sponte, quid in mentem venit Callistheni dicere deos gallis signum dedisse cantandi, cum id vel natura vel casus efficere potuisset? Ci.; z ACI.: neque eis venit in mentem suis tergis, suis cervicibus virgas illas securesque imminere quas ad metum aliorum praeferrent L.; z ut: ei in Galliā primum venit in mentem, ut … Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: veniat in mentem, ut (kako) trepidos quondam maiores vestros intra moenia compulsos … defenderimus L.; v enakem pomenu tudi: in mentem (mihi, mi) est ali fuit Pl., Ter., id ego iusiurandum patri datum usque ad hanc aetatem ita conservavi, ut nemini dubium esse debeat, quin reliquo tempore eadem mente sim futurus N. bom istega mnenja, ne odstopam od svojega mnenja, mentibus (naspr. vocibus) reliquorum respondebo Ci., longe mihi alia mens est S. jaz mislim povsem drugače, quā facere id possis, nostram nunc accipe mentem V., immittere corpus in undas mens fuit O. njegov namen je bil, nameraval je, rege incolumi mens omnibus una est V., muta istam mentem Ci., sed simul ex nimia mentem pietate labare sensit O. voljo; tako tudi pl.: protinus ereptas viventi pectore fibras inspiciunt mentesque deum scrutantur in illis O., explorare mentes deorum ali quaesitas intrare (spoznati) mentes superûm Sil.

4. pooseb. Mens Méns, boginja zavednosti, zavesti: O., qui inspectis fatalibus libris rettulerunt patribus, quod … et Iovi ludos magnos et aedes Veneri Erycinae ac Menti vovendas esse L., Menti aedem T. Otacilius praetor vovit L. (po bitki ob Trazimenskem jezeru je pretor Tit Otacilij (T. Otacilius) tej boginji obljubil svetišče na Kapitoliju; posvetitev tega svetišča so praznovali vsako leto 8. junija.)

Opomba: Nom. sg. mentis: Enn. ap. Varr., Prisc.; vulg. abl. sg. menti: Col. poet.

Messalla (Messāla) -ae, m Mesála, ime veje Valerijevega rodu (gl. Valerius) po Marku Valeriju Maksimu Mesali, konz. l. 263, zmagovalcu nad kraljem Hieronom in Kartažani na Siciliji; ime najbrž izhaja iz sicilskega mesta Messāna, ki ga je osvojil. Najbolj znani so:

1. M. Valerius Messalla Corvīnus Mark Valerij Mesala Korvin, roj. l. 59; bojeval se je pod Brutovim poveljstvom pri Filipih, a je pozneje prestopil na Oktavijanovo stran; spreten govornik, Ovidijev in Tibulov mecen: Ci. ep., H., Tib., Plin., Sen. rh., Plin. iun., Suet., Q., pri H. samo Corvinus.

2. njegov sin M. Valerius Messalla ali Messāl(l)īnus Mark Valerij Mesala ali Mesalin, konz. l. 5 po Kr., Ovidijev mecen, Germanikov prijatelj: O., Tib., Plin., T., Vell.; pl. Messallae (nanašajoč se na očeta ali sina): V. (Catal.), O., Sen. ph.

3. njegov brat Cotta Messāl(l)īnus Kota Mesalin, Ovidijev prijatelj: O., Plin., T., Vell.

4. Valeria Messāl(l)īna Valerija Mesalina, hči konz. Marka Valerija Mesale Barbata (Bradatega), tretja soproga cesarja Klavdija, zloglasna nesramnica, katere ime se je uporabljalo apel.: T., Sen. ph., Plin., Iuv., Suet.

5. (Statilia) Messalina, hči Statilija Tavra, soproga cesarja Nerona: T., Suet.

Metellus 3 Metél(ov), ime rodbine Cecilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. Q. Caecilius Metellus Macedonicus Kvint Cecilij Metel Makedonski; kot pretor je l. 148 osvojil Makedonijo (od tod njegov priimek), v Termopilski soteski in pri Hajroneji premagal Ahajce in se kot konz. l. 143 bojeval s Keltiberi; l. 151 je bil prvi plebejski cenzor: Ci., L. epit., Val. Max., Vell., Fl., Gell.

2. Q. Caecilius Metellus Celer Kvint Cecilij Metel Celer (Hitri), Klodijin soprog, l. 66 Pompejev legat: Ci. ep. idr.

3. Q. Caecilius Metellus Nepos Kvint Cecilij Metel Nepot, brat prejšnjega, l. 67 Pompejev legat, l. 62 tr. pl., odločen Ciceronov nasprotnik; l. 57 je kot konz. na Pompejevo pobudo poklical Cicerona iz pregnanstva: Ci., Suet., Fl.

4. Q. Caecilius Metellus Numidius Kvint Cecilij Metel Numidijski, konz. l. 109; dvakrat je premagal Jugurto (prvič ob reki Mutul), cenzor l. 102, l. 100 je šel prostovoljno v pregnanstvo, od koder se je vrnil l. 99: Ci., L. epit., S., Vell., Fl.

5. njegov sin Q. Caecilius Metellus Pius Kvint Cecilij Metel Pij je l. 89 kot pretor premagal zaveznike, bil l. 83 pristaš Sulov, l. 80 se je kot konzul sprva neuspešno, kasneje pa uspešno bojeval s Sertorijem v Hispaniji: Ci.

6. Q. Caecilius Metellus Pius Scipio (pogosto imenovan samo Scipio) Kvint Cecilij Metel Pij Scipion, posinovljenec prejšnjega, sin Publija Kornelija Scipiona Nazike, Pompejev tast, kot tr. pl. tožen (zagovarjal ga je Cicero) l. 60: Ci., C., Auct. b. Afr., Vell.

7. Q. Caecilius Metellus Creticus Kvint Cecilij Metel Kretski je podvrgel Kreto rim. oblasti: Ci., S., Iust., Vell., Fl.

8. L. Caecilius Metellus Lucij Cecilij Metel, brat prejšnjega; l. 70 je očistil Sicilijo pomorskih roparjev in prizadevno pospeševal blaginjo na otoku, ki ga je hudo pestilo ropanje propretorja Vera (Verres); umrl l. 68, ko je nastopil konzulat: Ci.

9. L. Caecilius Metellus Lucij Cecilij Metel, l. 49 tr. pl. in Cezarjev nasprotnik: C., Ci. ep. — Od tod adj. Metellīnus 3 metélski: oratio Ci. ep. govor zoper (Kvinta Cecilija) Metela (Nepota, Celerjevega brata).

míkati (vabiti) to attract, to tempt, to allure, to entice; to charm; (volno) to hackle

zelo me mika, da... I have a good (ali great) mind to...
njegov predlog me nič ne mika his proposal does not tempt me

militer [-te] verbe intransitif boriti se (brez nasilja); biti borec, aktivist (de parti, de syndicat stranke, sindikata); figuré govoriti (en faveur de, contre za, proti)

cela milite en sa faveur to govori v njegov prid

mill¹ [mil] samostalnik
mlin; tovarna, predilnica
zaničevalno "fabriciranje" (diplom)
sleng pretep

coffee mill kavni mlinček
cotton mill bombažna predilnica
paper mill papirnica (tovarna)
saw mill žaga (podjetje)
sugar mill sladkorna tovarna
wind-mill mlin na veter
spinning mill predilnica
the mills of God grind slowly božji mlini meljejo počasi
to draw water to one's mill napeljati vodo na svoj mlin
figurativno that is grist to his mill to je voda na njegov mlin
figurativno to go through the mill iti skozi trdo šolo, mnogo preživeti
figurativno to put s.o. through the mill komu kri puščati, preizkusiti koga
to have been through the mill mnogo pretrpeti

mille¹ [mil] invariable tisoč; veliko število; masculin tisočica

mille fois tisočkrat
dix pour mille 10 pro mile
mille choses à X. (v pismu) mnogo pozdravov Xu.
mille mercis, remerciements tisočkrat hvala
mille tonnerres! gromska strela!
les Mille et une Nuits (pravljice) Tisoč in ena noč
période féminin de mille ans tisočletje
une anecdote entre mille sur son compte ena od 1000 anekdot na njegov račun
avoir, gagner des mille et des cents imeti, zaslužiti mnogo denarja
je vous le donne en mille stavim 1000: 1, da ne boste uganili
être à mille lieues (figuré) biti daleč(proč) od tega (de da bi)
mettre dans le mille (populaire) zadeti v črno

Milo² -ōnis, m Mílon, priimek Anijevega plemena. Poseb. znan je T. Annius Milo Papinianus Tit Anij Milon Papinijan, sin Gaja Papija Celza in Anije, hčere Gaja Anija Milona, je posinovil svojega vnuka; Sulov zet, l. 57 tr. pl. s Publijem Klodijem, s katerim se je pozneje sprl in ga ubil v pouličnem spopadu l. 52. Bil je obtožen umora, zato je moral oditi v pregnanstvo v Masilijo, čeprav ga je njegov prijatelj Ciceron zagovarjal v znanem govoru Pro Milone. Po vrnitvi (vrnil se je brez Cezarjevega dovoljenja, torej na svojo roko) je začel kot vodja razbojniških tolp v Kampaniji sovražno delovati proti Rimljanom; v enem od tovrstnih spopadov je bil tudi ubit: Ci., C., Varr. ap. Gell., Lucan. — Od tod adj. Milōniānus 3 Milónov, milónski: tempora Balbus ap. Ci., V.; subst. Milōniāna -ae, f (sc. oratio) Ciceronov govor za Milóna: Ci., M.

mine¹ [min] féminin izraz obraza, obraz, videz; pluriel gibi obraza; spodbujajoči pogledi

de belle mine dobrega, lepega videza
rôti masculin de belle mine pečenka, ki je videti slastna
sur sa mine na njegov poštén obraz
mine patibulaire obešenjaški obraz
il a la mine de ... (čisto) tak je videti, kot da ...
avoir de la mine delati dober vtis, nekaj predstavljati
il a bonne mine videti je zdrav, zdravega videza je; figuré videti je smešen
il n'a pas la mine d'un malade ni videti bolan
il a une mine effrayée, étonnée videti je prestrašen, začuden, kazati prestrašen, začuden obraz
avoir une mine joyeuse žareti čez cel obraz
avoir la mine longue napraviti dolg obraz
il a mauvaise mine slab, nezdrav je videti; ne dela dobrega vtisa
faire la mine skremžiti se, namrdniti se
faire la mine à quelqu'un neprijazno koga sprejeti, z njim ravnati
faire des mines spogledovati se, koketirati
faire des mines à quelqu'un namigovati komu, vzpodbudno ga gledati
faire mine de ... delati se, kot da ...
ne faire mine de ... ne misliti na to, da ...
faire bonne mine à quelqu'un biti prijazen, ljubezniv s kom
faire bonne mine à mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti (kaj neprijetnega)
faire grise mine hladno sprejeti
faire mauvaise, grise, froide, triste mine à quelqu'un biti neprijazen, odklonilen do koga
juger sur la mine sodai po zunanjosti
ne pas payer de mine s svojim videzom ne navdajati z zaupanjem
ce restaurant ne paie pas de mine, mais on y mange bien ta restavracija na zunaj ni videti kaj posebnega, a jé se dobro v njej
ça ne paie pas de mine to nima dobrega videza, ni videti dobro

mira f

1. cilj:
prendere di mira qcn. meriti na koga, ciljati; pren. spraviti se na koga
sbagliare la mira zgrešiti cilj

2. pren. cilj:
avere mire ambiziose zastaviti si ambiciozne cilje
aver di mira imeti za cilj
la sua unica mira è il successo njegov edini cilj je uspeh

3. voj. merek

mitigare

A) v. tr. (pres. mitigo)

1. olajšati, omiliti; ublažiti:
mitigare il dolore lajšati bolečino
mitigare la pena omiliti kazen

2. zmanjšati, znižati:
mitigare i prezzi znižati cene

B) ➞ mitigarsi v. rifl. (pres. mi mitigo) omiliti se; splahneti:
la sua furia si mitiga presto njegov bes hitro splahni