Franja

Zadetki iskanja

  • sléd vestigio m ; pista f ; (lovska) rastro m ; (nog) huella f ; (voza) carril m ; (kolesa) rodada f

    brez sledu sin dejar vestigio
    niti sledu o tem ni huella de ello
    iti po sledi koga seguir las huellas de alg
    izgubiti sled despistarse
    biti komu na sledi seguir (ali estar sobre) la pista de alg
    odvrniti koga od sledi despistar a alg
    priti komu na sled (fig) descubrir las intenciones de alg
    ni ostalo sledov o no quedaron vestigios de...
    speljati koga na napačno sled engañar a alg
    zavohati sled (pes) sentir el rastro
  • slíšati (-im) imperf.

    1. udire, sentire:
    govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
    naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
    na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
    iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

    2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
    slišite, letalo! sentite: un aereo!
    slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
    vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
    a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
    pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
    pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
  • slučajno zufällig, durch Zufall, zufälligerweise
    ne slučajno nicht von ungefähr
    niti slučajno! beileibe nicht, keine Idee!, kommt nicht in Frage!
  • smer1 [é] ženski spol (-i …)

    1. die Richtung (nasprotna Gegenrichtung, prečna Querrichtung, prepustna [Flußrichtung] Flussrichtung, prevodna [Durchlaßrichtung] Durchlassrichtung, [Flußrichtung] Flussrichtung, gledanja Blickrichtung, kotaljenja Rollrichtung, letenja Flugrichtung, prodiranja Stoßrichtung, strela [Schußrichtung] Schussrichtung, teka stroja Maschinenrichtung, udarca Stoßrichtung, vetra Windrichtung, vitja Drehrichtung, vpadna Einfallsrichtung, vzdolžna Längsrichtung, zaporna Sperrichtung)
    iz smeri aus einer Richtung
    iz nasprotne smeri aus der Gegenrichtung
    vlak iz nasprotne smeri der Gegenzug
    v (eno) smer in eine Richtung, vozovnica: einfach
    v napačno smer in die falsche Richtung
    sprememba smeri die Richtungsänderung

    2. (orientacija) die Richtung (duhovna Geistesrichtung, modna Moderichtung, slogovna Stilrichtung, umetnostna Kunstrichtung)
    študijska smer die Fachrichtung, der Studiengang

    3.
    smer krtačenja der Strich, Bürstenstrich
    smer niti der Fadenlauf

    4.
    smer vrtenja der Sinn, Drehsinn (urnega kazalca Uhrzeigersinn), die Laufrichtung
    v smeri urnega kazalca im Uhrzeigersinn
    v nasprotni smeri pri vrtenju: gegensinnig

    5. geologija das Streichen
    imeti smer streichen

    6.
    v smeri česa: -wärts
    (doline talwärts, gore bergwärts, gozda waldwärts, kopnega landwärts, morja seewärts/meerwärts, polja feldwärts, srca herzwärts, vetra windwärts); ➞ → proti

    7.
    določati smer z goniometrom peilen
    postopek določanja smeri das Peilverfahren

    8.
    smer umika die Fluchtrichtung, der Fluchtweg
    |
    obračanje smeri die Umkehr
    ki nakazuje/določa smer richtungsweisend
    spremeniti smer reakciji: (eine Reaktion) umlenken
    v isti smeri in dieselbe Richtung, gleichgerichtet
    v smeri puščice in Pfeilrichtung
    v nasprotni smeri entgegengesetzt, gegenläufig, entgegengerichtet
    iti v napačno smer pismo: fehlgeleitet werden, fehllaufen
    razvijati se v napačno smer [schieflaufen] schief laufen
    razvoj v napačno smer die Fehlentwicklung
  • sol1 [sou] ženski spol (-i …)

    1. kuhinjska: das Salz, Kochsalz, Tafelsalz; (česnova Knoblauchsalz, dietna Diätsalz, kamena Steinsalz, morska Salinensalz, Meersalz, Seesalz)

    2.
    živinska sol Viehsalz
    dodajati sol Salz zufüttern
    dodajanje soli die Salzfütterung
    |
    ki vsebuje (jedilno) sol kochsalzhaltig
    ki vsebuje veliko soli kochsalzreich
    brez soli salzfrei, kochsalzfrei, ohne Salz, figurativno salzlos abgeschmackt
    pomanjkanje soli der Salzmangel
    pridobivanje soli die Salzgewinnung, kamene: der Salzbergbau
    raztopina kuhinjske soli die Kochsalzlösung
    delež soli v der Salzgehalt (von)
    ležišče soli die Salzlagerstätte
    vdor soli der Salzeinbruch
    z malo soli salzarm
    zrno soli das Salzkorn, ein Krümchen Salz
    trgovina s soljo der Salzhandel
    figurativno ne zaslužiti niti za sol nicht das Salz zur Suppe verdienen
  • sól (-í) f

    1. sale:
    kuhinjska sol, namizna sol sale comune, da cucina, da tavola
    pridobivati sol ricavare il sale
    posuti, potresti s soljo cospargere di sale, salare
    rudnik soli miniera di sale
    ščepec soli pizzico di sale
    kamena sol sale minerale, salgemma
    morska sol sale marino
    živinska sol sale pastorizio
    sol za posipanje cest sale anticongelante

    2. kem. sale:
    baze, kisline in soli basi, acidi e sali
    kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli sali potassici, di sodio, di mercurio
    rudninske soli sali minerali
    soli ogljikove, solne, vinske kisline sali dell'acido carbonico, muriatico, tartarico
    farm. Glauberjeva sol sale di Glauber
    kem. sol sečne kisline urato
    sol smolne kisline resinato
    sol šiškove kisline gallato
    dišeče soli sali da bagno
    min. grenka sol epsomite
    gastr. jelenova sol carbonato di ammonio
    med. karlovarska sol sali minerali di Karlsbad
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne imeti dosti soli (v glavi) non avere molto sale in zucca
    govorjenje brez soli un discorso insipido
    ne imeti niti za sol essere povero in canna
    ne zaslužiti za sol non aver di che vivere; essere un pessimo lavoratore
    bibl. vi ste sol zemlje voi siete il sale della terra
    razumeti izraz 's ščepcem soli' capire l'espressione 'cum grano salis'
  • sovrážnik (-a) | -ica (-e) m, f nemico (-a); avversario (-a):
    smrtni, zagrizen sovražnik nemico mortale, acerrimo
    osebni sovražnik nemico personale
    politični sovražnik avversario politico
    sovražnik nasilja nemico della violenza
    aids je še vedno naš največji sovražnik l'Aids è ancora il nostro peggior nemico
    tega ne bi storil niti najhujšemu sovražniku questo non lo farei nemmeno al mio peggior nemico
    sovražnik glasbe melofobo
    sovražnik cerkve anticristo, mangiapreti
    sovražnik novega misoneista
  • spregovárjati (-am) | spregovoríti (-ím) imperf., perf.

    1. cominciare a parlare; sciogliere la lingua; parlare:
    otrok zgodaj spregovori il bambino comincia a parlare presto
    več let sta bila sprta, zdaj pa sta spet spregovorila erano in lite da parecchi anni, adesso si parlano nuovamente

    2. parlare, dire:
    z njim ni spregovoril niti besedice con lui non aprì bocca
    spregovoriti svojo besedo dire la propria, esprimere la propria decisione
    treba bo spregovoriti z očetom bisognerà parlare con il padre

    3. ekst. parlare, discutere, trattare:
    na srečanju so spregovorili tudi o mednacionalnih odnosih al convegno si è parlato anche dei rapporti interetnici

    4. pren. parlare; trapelare:
    iz njega je spregovorila maščevalnost dalle sue parole trapelava il desiderio di vendetta
    molči, drugače bo spregovorila palica zitto, se no le prendi!
    spregovorile so puške cominciò la lotta armata
  • spróti adv.

    1. subito; immediatamente:
    sproti pozabiti dimenticare subito

    2. contemporaneamente, simultaneamente; man mano, volta per volta; regolarmente:
    pil je pivo sproti natočeno iz soda beveva la birra spillata di volta in volta dalla botte
    sproti plačevati račune pagare le fatture regolarmente

    3. za sproti (izraža količino, ki je potrebna)
    imeti denar, hrano za sproti avere soldi, provviste sufficienti per vivere (di giorno in giorno)
    zaslužiti komaj za sproti guadagnare appena il necessario
    vode ni niti za sproti le scorte d'acqua sono (pressoché) esaurite
  • stó ciento , (pred samostalnikom) cien

    od sto niti eden ni uno solo entre ciento
    kakih sto, okrog sto alrededor de cien(to), unos cien; un centenar
    sto let star secular, (oseba) centenario
    sto tisoč cien mil
  • strél shot

    odbojni strél ricochet
    strél iz loka shot from a bow
    strél na premičen cilj shot at a moving target
    indirektni prosti strél šport indirect free kick
    toča strélov hail of shots
    strél na gol šport a shot at goal
    prosti strél (nogomet) free kick
    kazenski strél penalty kick, penalty
    s prvim strélom with one's first shot
    alarmni strél v sili a shot of distress
    slep strél blank shot
    dati, izstreliti 20 strélov to let off (ali to fire) 20 rounds
    niti enega stréla niso dali they did not fire a single shot
  • strici in tete iz ozadja frazem
    zlasti v političnem kontekstu (o skrivnem vplivu na koga) približek prevedkaháttéremberek [a háttérbe húzódva valakit befolyásoló emberek]
    Farsa z iskanjem finančnega ministra priča, da v novo vlado očitno ne verjamejo več niti njeni strici in tete iz ozadja. ▸ A pénzügyminiszter-keresés körül kialakult komédia arról tanúskodik, hogy az új kormányban már annak háttéremberei sem hisznek.
    Sopomenke: stric iz ozadja, teta iz ozadja
  • stvár (-í) f

    1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
    ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
    kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

    2. (bitje) cosa, coso, essere:
    drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

    3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
    vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
    niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
    stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
    zaupne stvari cose, faccende confidenziali

    4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
    boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

    5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
    glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
    to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
    (to je) tvoja stvar sono affari tuoi

    6. (v medmetni rabi):
    jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
    presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stvari se zapletajo le cose si complicano
    stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
    vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
    evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
    pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
    ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
    to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
    kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
    dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
    filoz. stvar na sebi cosa in sé
  • šánsa oportunidad f , ocasión f ; probabilidad f de éxito; perspectiva f

    slabe šanse escasas probabilidades de éxito
    niti najmanjša šansa ni la más remota probabilidad
    dati komu šanso ofrecer a alg ocasión para lograr a/c
  • še still; yet, as yet

    še ne not yet
    še vedno still
    še nikoli never yet
    še enkrat once more
    še več still more
    še danes this very day
    še do danes, še zdaj this very day, even now
    še nocoj this very night
    še do pred kratkim, do nedavnega until very recently
    še isti dan on the very same day
    še pred enim tednom sem govoril z njim it is only a week since I spoke to him
    še dolgo pozneje for a long time after
    še ta teden before this week is over
    še oni teden sem jo videl I saw her only last week
    še včeraj only yesterday
    še zadnjega maja as late as last May
    še letos bodo prišli they will still arrive this year
    še leta 1960 as late as 1960
    še lani only last year
    še boljši better still
    še močneje kot even stronger than...
    še enkrat toliko twice as much, as much again
    še enkrat tako velik twice as tall, as tall again
    še mnogo much (oziroma many) more
    samó še to pot (tokrat) just once more, only this once
    komaj še kdo hardly anyone left
    še dražji, še višji dearer still, higher still
    (samo) še trenutek just a moment
    še nikoli never yet
    še kaj (drugega)? anything more (ali else)?
    imaš še kaj papirja? have you (got) any paper left?
    imaš še kaj denarja? have you any money left?
    še eno skodelico čaja, prosim! another cup of tea, please!
    daj mi še malo kruha! (could I have) another piece of bread, please
    danes je vreme še slabše kot včeraj today the weather is even worse than yesterday
    dokler je še čas while there is still time
    on še ne more delati he is still unfit for work
    tega še nikoli nisem videl I have never seen that before
    počakaj še dva dni! wait another two days!
    daj mu še en kozarec vode! give him another glass of water!
    treba je še videti it is yet to be seen
    to bomo še videli that remains to be seen
    še vedno živijo v Ljubljani they are still living in Ljubljana
    še to zimo bo prišel he will be here some time this winter
    lahkó še pride he may still come, he may come yet
    poskusi še enkrat! try again!, try once more!, pogovorno have another go!
    kaj še hoče? what else does he want?
    lahko počakaš še en teden? can you wait another week?
    še tega je manjkalo! that's all we wanted!
    ni bila še dolgo omožena, ko... she had not long been married when...
    ostalo je še nekaj denarja there's still some money left, there's a bit of cash left over
    naj bo še tako bogat, ne bo uspel no matter how rich he is, he will not succeed
    še (= niti) pogledal me ni he did not so much as look at me
    kaj še! (= kje pa, ni govora o tem!) what next!
    še obesili ga bodo, še na vislicah bo končal! he'll come to a sticky end (one of these days)!
    še (vedno) smo tu we are still here
    dokler je še živel while he was still alive
    nisem še končal I have not yet finished, I still haven't finished
  • še [è]

    1. sedanjost, preteklost, prihodnost: noch (še je bolna sie ist noch krank, si še premlad du bist noch zu jung, še nismo … wir haben noch nicht …, še tri dni noch drei Tage, drei Tage noch, še danes noch heute)
    še (vedno/zmeraj) noch immer
    komaj še kaum noch
    še nikoli noch nie
    kdaj še bo: mal noch

    2. domneva, bojazen: (womöglich) noch (še padla bo sie wird womöglich noch fallen)

    3. ostanek, dodatek: noch (še sto tolarjev noch hundert Tolar, še enkrat noch einmal)
    tudi še auch noch
    še deset/pet weitere zehn/fünf

    4. primerjava:
    še več/manj/lepši noch mehr/weniger/schöner

    5.
    še (nekako) noch irgendwie
    bo že še es wird schon gehen; wir werden irgendwie über die Runden kommen
    še kar noch irgendwie
    še najboljši/najlepši noch am besten/schönsten, am besten/schönsten noch
    to/toliko pa še … das/[soweit] so weit … immer noch (to pa še vem, da … das weiß ich immer noch, [daß] dass …)

    6. (celo) auch, sogar (še odrasli si ne upajo auch/sogar die Erwachsenen trauen sich nicht)

    7. (niti) nicht einmal (še za kruh ne nicht einmal für das Brot, še petnajst let ni stara sie ist nicht einmal fünfzehn)
    še malo ne überhaupt nicht

    8. poudarjalno:
    še vprašaš! und ob!
    pa še kako! und wie!
    pa še kakšen/kolikšen! und was für einer/wie groß!
    še sanja se ti ne hast du eine Ahnung!
    samo še enkrat! versuch's noch mal!
    kaj še! Wo denn!
    |
    še in še/še pa še noch und noch, in Hülle und Fülle, Unmengen, (vedno znova) noch und nochmals/noch und noch einmal
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro das ist [zuviel] zu viel des Guten
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • tího prislov in silence; quietly; softly; gently

    tího o tem! keep that to yourself!, (niti besedice o tem!) keep mum!, mum's the word!
    na tihem secretly, in secret
    biti tího to keep quiet
    tího govoriti to speak in a low voice
    zapirajte vrata tího! close the door gently, please!
    tího! silence!, be quiet!; hush!, shush!, sh! (beri: ššš)
  • tist|i (-a, -o)

    1. jener, jene, jenes; derjenige, diejenige, dasjenige

    2. (omenjeni, o katerem je govor) der Fragliche, der [Bewußte] Bewusste; der Besagte

    3.
    tisti poudarjeno, der/die/das poudarjeno (to je tisti možak das ist der Mann)

    4. (večni) ewig (tisto tvoje muljenje dein ewiges Maulen)

    5.
    tisti, ki …
    (ima dobiček der Gewinner, ki je ostal der Verbliebene, ki je ostal doma der Zuhausegebliebene, ki kliče der Anrufer, ki meče ven der Rausschmeißer, ki prejema plačo der Gehaltsempfänger, ki preživlja družino der Brotverdiener, ki širi govorice der Gerüchtmacher, ki umre prvi der Erstverstorbene, ki vleče niti der Drahtzieher)
  • toliko [ó]

    1. količinsko: [soviel] so viel, so viel
    toliko in toliko so und so viel
    toliko kot [soviel] so viel wie, [soviel] so viel als
    desetkrat/trikrat toliko das Zehnfache (Zehnfaches), zehnmal [soviel] so viel/ das Dreifache (Dreifaches), dreimal [soviel] so viel
    dvakrat toliko das Doppelte, doppelt [soviel] so viel
    stokrat toliko das Hunderfache (Hunderfaches)
    prav toliko [ebensoviel] ebenso viel, [genausoviel] genauso viel

    2. (tako zelo) so sehr, [soviel] so viel; (tako rekoč) so gut wie
    prav toliko [ebensosehr] ebenso sehr, [ebensoviel] ebenso viel, geradesoviel, [genausoviel] genauso viel, genausosehr
    sedaj vem toliko kot prej jetzt bin ich so klug wie zuvor
    ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht das Weiße im Auge gönnen, nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen
    ne zaupati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht über den Weg trauen
    pomeniti toliko kot X gleichbedeutend sein mit X, dem X gleichkommen

    3.
    kolikor toliko (za silo) halbwegs
    toliko bolj umso mehr

    4. (do neke mere) einigermaßen, podredno: insofern/insoweit (toliko … ker insofern … als)

    5.
    toliko da kaum, mit Not
    toliko da ne fast; nahe daran, [daß] dass …

    6.
    vsake toliko (časa) in regelmäßigen Abständen
    |
    kolikor glav, toliko misli [soviel] so viel Köpfe, [soviel] so viel Sinne