Franja

tákrat at that time, at that period; then

do tákrat till then, by then, by that time
od tákrat from then
tákrat sem bil v Italiji I was in Italy then
si bil tákrat v Parizu? were you in Paris at that time?
skušal bom priti nazaj do tákrat I shall try to be back by that time

teč|i² [ê] (-e)

1. tekočina: laufen, fließen, rinnen; tekoča voda: fließen; voda ipd. iz pipe: laufen, rinnen (pustiti teči laufen lassen); tehnika strömen; (čez überfließen, dol hinunterfließen, herunterfließen, nazaj zurückfließen, zurückströmen, okoli umfließen, po durchfließen, preko überfließen, preko roba posode überlaufen, skozi durchfließen, v einfließen, hineinfließen); iz zemlje: (izvirati) quellen

2. kri po žilah: fließen, pulsieren; kri iz rane: fließen, rinnen, quellen (aus einer Wunde)
kri (mu) teče (er) blutet
kri mu teče iz nosu (seine) Nase blutet

3.
iz nosu mu teče ob nahodu: seine Nase läuft

têči (têčem) imperf.

1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano

3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce

5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua

terja|ti¹ [é] (-m) izterjati denar: fordern, einfordern; pokorščino ipd. od koga: fordern (von), verlangen (von), (jemandem etwas) abverlangen; pozornost ipd.: in Anspruch nehmen, Anspruch erheben auf
terjati nazaj rückfordern, zurückfordern

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

tjà, tjàkaj (de ce côté-)là, là-bas, y, à cet endroit-là

do tja jusque-là
tja čez par-dessus
tja grede à l'aller, en y allant
tja in nazaj aller et retour

transportira|ti (-m) befördern (gor hinaufbefördern, naprej weiterbefördern, nazaj zurückbefördern), transportieren; z letalom: fliegen (tja hinfliegen, nazaj zurückfliegen, ven herausfliegen); tehnika fördern

udar|ec¹ moški spol (-ca …) z zamahom: der Schlag (karate Karateschlag, na boben Paukenschlag, Trommelschlag, navzdol pri boksu Hammerschlag, nazaj Rückschlag, s kladivom Hammerschlag, s kopitom Hufschlag, s sekiro Axtschlag, v tilnik Genickschlag, Nackenschlag); (sunek) z roko, nogo, s palico, sabljo, z bičem: der Hieb (boksarski Boxhieb, s kljunom Schnabelhieb, s palico Stockhieb, s pestjo Fausthieb, s sabljo Säbelhieb, z bičem Geißelhieb, Peitschenhieb, z mečem Schwerthieb); (rahel sunek) der Puff, s prsti: der Klaps, po nosu: der Stüber, Nasenstüber; šport s pestjo: der Haken (navzgor der Aufwärtshaken, v brado Kinnhaken); der Stoß (dinamični Entfaltungsstoß, kazenski šport Strafstoß, toka Stromstoß)
udarec v prazno ein Schlag ins Leere, ein Schlag ins Wasser, der Fehlschlag
povračilni udarec der Vergeltungsschlag
smrtni udarec der Todesstoß
udarec usode der Schicksalsschlag
udarec v želodec Magenstoß, Magenschlag, šport Magenhaken
… udarca Stoß-, Schlag-
(smer die Stoßrichtung)
roka za udarce die Schlaghand
parirati udarec einen Hieb auffangen
izmenjava udarcev der Schlagabtausch
serija udarcev die Schlagserie
zadati udarec einen Schlag landen
zadati zadnji udarec den letzten Stoß geben
zadajati/sprejemati udarce Hiebe versetzen/beziehen
udarec je zadel figurativno der Hieb sitzt
občutljiv za udarce stoßempfindlich
odporen proti udarcem stoßfest
varen pred udarci stoßsicher
zavarovan pred udarci stoßgesichert

udárec coup moški spol , heurt moški spol , choc moški spol , (s palico) coup de bâton , (s pestjo) coup de poing , (z roko) tape ženski spol , (klofuta) familiarno claque ženski spol

mojstrski udarec coup de maître
udarec nazaj coup en arrière, choc en retour
nizki udarec (boks) coup bas
milostni, poslednji udarec coup de grâce
smrtni udarec coup mortel
udarci usode coups (ali injures ženski spol množine) du sort
udarec z bičem coup de fouet
udarec v brado (boks) crochet moški spol à la mâchoire, uppercut moški spol
udarec s kijem coup de massue
udarec z mečem coup d'épée
udarec s sabljo coup de sabre
udarec s šapo coup de patte
udarec s šibo coup de verge (ali de baguette); (zaušnica) soufflet moški spol, gifle ženski spol, familiarno mornifle ženski spol, calotte ženski spol, claque ženski spol, taloche ženski spol, torgnole ženski spol
udarec za udarcem coup sur coup
z enim udarcem d'un (seul) coup
pobiti dve muhi z enim udarcem (figurativno) faire d'une pierre deux coups, faire coup double

udari|ti¹ (-m) udarjati/tolči

1. koga (jemandem) einen Schlag/Hieb/Stoß versetzen, schlagen
koga udari ti po prstih (jemandem) auf die Finger klopfen
udariti koga po glavi s čim (jemandem etwas) um die Ohren schlagen
udariti koga do krvi (jemanden) blutig schlagen
udariti nazaj zurückschlagen

2. na kaj, po čem ipd.: schlagen, hauen, dreschen (auf/gegen); (po mizi auf den Tisch hauen, po vratih gegen die Tür schlagen)
udariti skupaj [aufeinanderschlagen] aufeinander schlagen, [gegeneinanderschlagen] gegeneinander schlagen, roki: zusammenschlagen
udariti pečat čemu (einer Sache) ein Siegel aufdrücken
udariti na dan auf den Plan treten
udariti na strune in die Saiten greifen/hauen
udariti s pestjo po mizi mit der Faust auf den Tisch schlagen
udariti v glavo in den Kopf steigen
udariti v nos in die Nase steigen
udariti v obraz ins Gesicht steigen/schlagen
udariti v roko zuschlagen
kri udari človeku v glavo das Blut steigt in den Kopf/ins Gesicht
strela udari der Blitz schlägt ein

udáriti to beat; (ura) to strike; to hit; to knock; (dati klofuto) to slap, to smack, ZDA pogovorno to slug; to smite; (s pestjo) to punch

udáriti ob to strike against, to bump against
nazaj udáriti (puška) to recoil, to kick
rahlo udáriti to tap, to dab
udáriti po obrazu to slap, to box, to cuff
udaril me je v obraz he struck me in the face
udaril sem z nogo ob kamen I hurt my foot by knocking it against a stone
udáriti po prstih to rap
udáriti po mizi to pound the table; (žogo s palico) to bat
on je prvi udaril he was the first to strike
strela je udarila v drevo lightning has struck a tree
ura je ravno udarila dve it has just struck two
kri (voda) je udarila iz... blood (water) gushed out of...
reka je udarila čez bregove the river overflowed its banks
vino mu je udarilo v glavo the wine went to his head, the wine made his head swim
udáriti takt to beat (the) time
udáriti koga s slepoto to smite someone with blindness
toča je udarjala na okenske šipe the hail was rattling on the windowpanes
udáriti komu v hrbet (figurativno) to attack someone in the rear, to stab someone in the back
udáriti z nogo ob tla to stamp one's foot (on the ground)
isti zvok mu je znova udaril v uho the same sound struck his ear again
s pestjo je udaril po mizi he pounded the table

ugovárjati to object, to make an objection; to contradict; to gainsay; to raise objections; to protest

ugovárjati čemu to make (ali to raise) objections to something; (nazaj odgovarjati) to talk back
ne ugovárjati to have no objections
nimamo kaj ugovárjati, da on odpotuje v X. we have no objection to his leaving for X.
ugovarjal je mojemu nasvetu he protested against my advice

úm reason, intellect, intelligence; sense; understanding; mind; brains pl; wit

človek ostrega úma a man of sharp intellect
brez úma out of one's senses, out of one's (right) mind
omračen úm clouded mind
je bistrega úma he is quick-witted, he is bright
bil je največji úm svojega časa he was the greatest intellect of his time
ves iz úma je he is out of his wits (ali out of his mind)
úm se mu je omračil he is mentally deranged, he is out of his senses, his mind is unhinged, he has lost his reason, he has gone mad
kaj ti pade na úm! what an absurd idea!
ne pade mi na úm, da bi to naredil I am not so stupid as to do it
ni ji prišlo na úm, da bi zaprla plin she had not the sense to turn off the gas
priti na úm komu to enter someone's mind
prišlo mi je na úm, da... I was struck by the idea that..., it occurred to me that...
priti nazaj na um to recur (ali to come back) to mind

umika|ti se (-m) umakniti se sich zurückziehen, zurückweichen, ausweichen; (stopiti nazaj) zurücktreten; (stopiti na stran) beiseite treten; (dajati prostor) Platz machen; čete: sich zurückziehen, abziehen

upogn|iti [ó] (-em) upogibati hrbet: beugen, krümmen, ude: anwinkeln, beugen, prste: krümmen; tehnika biegen, durchbiegen, verbiegen; (navzdol niederbiegen, hinunterbiegen, herunterbiegen, navzgor hochbiegen, nazaj zurückbiegen, na robu einbiegen)

upógnjen (-a -o) adj. curvato; curvo, ricurvo:
med. navznoter upognjen varo
med. nazaj upognjena maternica retroflessione dell'utero

upógnjenost (-i) f curva, curvatura, incurvamento, piega:
med. upognjenost navznoter varismo
med. upognjenost nazaj retroflessione

úra (-e) f

1. ora:
hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
biti plačan na uro venir pagato a ora
biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
delovna ura ora lavorativa
ura letenja ora di volo
avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
proste ure ore libere
šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
pren. zadnja ura ultima ora

2. (naprava) orologio:
ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
naviti uro caricare l'orologio
ročna, zapestna ura orologio da polso
stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
nihalna ura orologio a pendolo
digitalna ura orologio digitale, numerico
šahovska ura orologio da scacchi
peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
radijsko vodena ura orologio radiocomandato

3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
imeti štete ure avere le ore contate
gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
huda ura temporale
policijska ura coprifuoco
ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
fiz. atomska ura orologio atomico
biol. biološka ura orologio biologico
šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
elektr. kilovatna ura kilowatora
šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
teh. ura nič ora zero
PREGOVORI:
rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più

ustreli|ti (-m) streljati

1. einen [Schuß] Schuss abgeben; iz puške: (ein Gewehr) abfeuern; schießen (nazaj zurückschießen, skozi durchschießen, mimo fehlschießen); (začeti streljati) losschießen
figurativno kot bi ustrelil wie aus der Pistole geschossen, wie aus der Kanone geschossen

2. koga po sodbi: erschießen, (usmrtiti po sodbi vojaškega sodišča) füsilieren

3. koga: (ubiti) (jemanden) zusammenschießen, totschießen, über den Haufen schießen, abknallen, niederknallen, več ljudi: niederschießen, niedermachen
ustreliti v glavo eine Kugel durch den Kopf jagen (si sich)
figurativno ustreliti kozla einen Bock schießen

vedeti [é] (vem)

1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen

2.
vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
zdravilo, sredstvo: kennen

3.
vedeti, da je/so … :
vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen

4.
dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben

5.
bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …

6.
kaj pa vem! was weiß ich!
ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
saj veš kako! denkste!
veš kaj! weißt du was!
veš da!/veste da! freilich!
|
kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
nikoli se ne ve man kann nie wissen