Franja

pobótnica receipt

proti pobótnici on (ali against) receipt
pavšalna pobótnica receipt in full
dati, izstaviti pobótnico za to give a receipt for, to make out a receipt for
napisati, izdati pobótnico to give a receipt, to receipt

poēma -atis, n (tuj. ποίημα, narečno πόημα) pesniški izdelek, pesem, pesnitev, poéma, pesmotvor: Cat., H., Ci., Corn., Vitr., Col., Petr., Plin. iun., Q., Suet., Gell. idr., nam neque fictum usquamst neque pictum neque scriptum in poematis Pl., poematorum non bonorum Afr., poema placuit populatim omnibus Pomp., primum hoc, quod dicimus esse poema Luc. fr., pars est parva poema Luc. fr., epistula item quaevis non magna poema est Luc. fr., illa poesis opus totum, (tota[que] Ilias una est, una ut ϑέσις annales Enni) atque opus unum est, maius multo est quam quod dixi ante poema Luc. fr., Varr., Corn. idr., poema est lexis enrythmos, id est, verba plura modice in quandam coniecta formam; itaque etiam distichon epigrammation vocant poema Varr., poëma facere, componere, condere Ci. ali pangere, scribere H. zložiti, napisati, pronuntiare N. predavati; pl. poëmata tudi = pesništvo, poezija (naspr. oratio proza): Ci.

Opomba: Gen. pl. nav. poëmatorum: Acc. fr., Afr., Varr. fr., Ci. fr., Vitr., pa tudi poëmatum: Suet.; dat. in abl. pl. poëmatis: Pl., Varr., Ci., Corn., Gell., Aus., pa tudi poëmatibus Suet., Ap.

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

pondre* [pɔ̃drə] verbe transitif leči jajca, nesti jajca; populaire, péjoratif roditi (otroka); figuré, familier (na)pisati (nalogo, književno delo)

œuf masculin frais pondu sveže jajce (izleženo)
il réussit à pondre un roman tous les ans uspe mu napisati vsako leto en roman

posdata ženski spol pripis

poner una posdata napisati pripis
de posdata naknadno, potem, pozneje

pozív appeal; (uraden) summons; (vojaški) call-up; injunction

sodni pozív subpoena, writ (of summons), (z grožnjo kazni) (writ of) subpoena
napisati pozív to draw up a writ
pozív v vojsko, na orožne vaje call-up
izročiti pozív to serve with a summons (ali a writ), to summons
odzvati se, ustreči nujnemu pozívu to obey an urgent summons

pozneje später; nachher, hinterher; (naknadno) nachträglich
5/20 let pozneje 5/20 Jahre danach/später/nachher
čim pozneje spätestmöglich
ne pozneje kot nicht später als, allerspätestens (am 5./um 5 Uhr)
nach- (naročiti nachbestellen, praznovati nachfeiern, napisati nachschreiben, priti nachkommen, zgraditi nachbauen)
obljubiti za pozneje komu kaj (jemanden) auf später vertrösten

poznéjši postérieur , (naknaden) ultérieur, suivant, subséquent

poznejši rodovi les générations futures (ali à venir)
napisati poznejši datum od pravega postdater

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

predgovor samostalnik
(uvodni sestavek) ▸ előszó

predgóvor preface; preamble; foreword; prologue

napraviti predgóvor to preface (čemu something)
napisati predgóvor to write a prologue

predgóvor (v knjigi) préface ženski spol , avant-propos moški spol , (kratek) préambule moški spol

napisati predgovor v knjigi préfacer un livre
pisec predgovora préfacier moški spol

predgóvor (v knjigi) prefacio m , prólogo m , (kratek) advertencia f preliminar

napisati predgovor knjigi prologar un libro

preko¹ [é] (čéz)

1. herüber, hinüber
tam preko drüben

2. (več) darüber

3. z glagolom herüber-, hinüber- (podati herüberreichen, hinüberreichen); durch- (hiteti preko česa (etwas) durcheilen); über- (iti übergehen, padati überfallen, peljati überfahren, položiti überlegen, teči überlaufen, überlaufen, überströmen, viseti überhängen, überfallen, voditi überführen); darüber (napisati darüberschreiben), übereinander-, aufeinander- (položiti drugo preko drugega [übereinanderlegen] übereinander legen, [aufeinanderlegen] aufeinander legen); (iz okvirov) hinaus- (segati hinausreichen, figurativno hinausgreifen, štrleti hinausragen)

preparation [prepəréišən] samostalnik
priprava, pripravljanje (for)
pripravljenost; prepariranje, impregniranje (lesa itd.)
medicina preparat, zdravilo
britanska angleščina preparacija, domača naloga
glasba uvod, uvodna figura

to make preparations for pripravljati se za kaj
to do one's preparation pripraviti se, napisati domačo nalogo

preténzija (-e) f

1. pretesa, pretensione:
ozemeljske pretenzije pretese territoriali

2. ekst. (namera) pretesa, presunzione:
nimam pretenzije napisati zgodovinsko knjigo non pretendo, non presumo di scrivere un libro di storia

prigóden (-dna -o) adj.

1. (priložnosten) d'occasione, di circostanza:
napisati par prigodnih vrstic scrivere, stilare, buttar giù quattro righe di circostanza
lit. prigodna pesem poesia d'occasione

2. (slučajen, možen) possibile, eventuale

pripís (v pismu) posedata f

napisati pripis poner una postdata

priročnik samostalnik
(publikacija) ▸ kézikönyv, segédkönyv

recenzíja review; critique

napisati recenzíjo to review