Franja

natpísati nàtpīšēm
1. napisati nad, nadpisati
2. zastar. nasloviti
3. prekositi v pisanju: ko mi nadgovori Cupića i natpiše Molera, daću mu šta god hoće

natrésati nàtrēsām
I. iztresati: natresati posteljicu na verandi
II. natresati se
1. otresati si, otrkavati si čevlje
2. ekspr. stresati jezo nad kom: svaka dronja se natresa nad nama

nàvjesiti -īm (ijek.), nàvesiti -īm (ek.) obesiti nad, pristaviti: navjesiti kotao na vatru; navjesiti ručak

Obdach, das, zatočišče, streha nad glavo

Ober- nad..., zgornji, višji, vrhnji

oberhalb nad; oberhalb der Gürtellinie nad pasom; weiter oberhalb malo višje

oblúčac -čca m, òblučac -čca m locen nad otroško posteljico, zibelko, da ne pade otroku odeja na glavo

ob-tendō -ere -tendī -tentum (mlajša, v klas. lat. redka obl., prim. ostendo)

1. potegniti (potegovati, potezati) pred koga, držati pred koga, razpe(nja)ti pred kaj, narediti (delati) kaj pred čim: Suet., Val. Fl., Cl. idr., coria munientibus Cu., pro viro nebulam V. zagrniti moža v oblak, obtentā nocte V. pod plaščem noči, pod okriljem noči, v temni noči; occ. pass. (razprostrt) biti, stati, ležati pred čim, razprostirati se pred čim: Britannia Germaniae obtenditur T., huic (sc. Libano) … mons adversus Antilibanus obtenditur Plin.

2. metaf.
a) prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad kaj: curis obtendebat (= anteponebat) luxum T.
b) (po)iskati pretvezo za kaj, navesti (navajati) kaj kot pretvezo za kaj, izgovoriti (izgovarjati) se s čim: Gell., Lucan., excusante se Lepido, cum valetudinem corporis obtenderet T., o. preces matris T., rationem turpitudini Plin. iun.
c) kakor s kakim zastorom zagrniti (zagrinjati), zastreti (zastirati): nube diem T., lucem pulvere Sil., limina silvis Stat., paedore foedo obtentus (po nekaterih izdajah obtectus) comam Sen. tr. z lasmi, pokritimi z grdo umazanijo; pren.: quasi velis quibusdam obtenditur, unius cuiusque natura Ci. ep. je tako rekoč zagrnjena z zastiralom.

oc-currō -ere -currī (redko occucurrī: Ph., pri Pl. in Sen. ph. dvomno) -cursum

1. nasproti (pri)teči, (pri)hiteti, sreč(ev)ati, naleteti (naletavati) na koga, zade(va)ti na koga: obviam alicui Pl., L., Iust. idr., ad Aeginam Caesari occurrit C., equites hostibus occurrebant C.; abs.: Pl., Iuv., Suet., rex Anius occurrit V. hiti na(s)proti, si occurri, rides H., eo occurrere (hiteti) et auxilium ferre C., occurritur (sc. mihi) Ci. ep.; s stvarnim subj. = priti (prihajati), stopiti (stopati) na pot, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, nahajati se, biti (stati, ležati) pred čim: nulla arbor occurrit Cu., eadem figura in litore occurrisse narratur Plin. iun., in asperis locis silex … occurrebat L., quadrigae inter se occurrentes Cu. srečavajoče se, apud Elegeam occurrit ei (sc. Euphrati) Taurus mons Plin., quem locum occurrens Terinaeus sinus paeninsulam efficit Plin., abruptā quā plurimus arce Cithaeron occurrit caelo Stat.; occ.
a) iz vljudnosti in spoštljivosti komu iti (priti, prihajati) na(s)proti: Alexandro, filiis Cu., turba occurrentium prosequentiumque Suet.
b) sovražno komu na(s)proti iti, iti nad koga, pomikati se proti komu, udariti na koga, napasti (napadati) koga: obvius adversoque occurrit V., o. Dareo Cu., armatis C., duabus legionibus C., eques ab tergo occurrendo L., statim castris exeundum et occurrendum esse C.; brezos.: ad undecimum lapidem occursum est L.

2. priti k čemu, kam, prispeti, dospeti, udeležiti (udeleževati) se česa, prisostvovati, biti navzoč pri čem, biti pri (v) čem: Val. Max., o. ad tempus Ci., paulo serius ad praedictam cenae horam Suet., ut concilio occurrerent legati, iter accelerarunt L., o. negotiis Ci., comitiis, neutri proelio L., ne graviori bello occurreret C. da ne bi zabredel v še hujšo vojno, da se ne bi zapletel v še hujšo vojno, o. ad id concilium L.; abs.: occurrite! Pl.

3. metaf.
a) na(s)proti stopiti (stopati), nasprotovati, del(ov)ati proti, upreti (upirati) se komu, čemu, izpodbi(ja)ti koga, kaj: eius consiliis occurri atque obstiti Ci., res vera occurrit falsae rationi Lucr., imprudenti fortuna occurrit Pr.; occ. α) preprečiti (preprečevati), (u)braniti kaj, pomagati komu, čemu, odvrniti (odvračati), (u)braniti komu (kaj, da ne), ustaviti (ustavljati) kaj, na pomoč priti (prihajati): utrique rei occurram V., sentio occurrendum esse satietati vestrae Ci., o. dolori Sen. ph., venienti morbo Pers., inflationibus Plin., vitio Plin. iun., incendio Cu., supplicibus Ci., alicui suppetias Auct. b. Afr.; brezos.: fatigatis occursum est Iust., ne potentia inimicorum oppressisse videretur, occursum est Val. Max. β) o govorniku odgovoriti (odgovarjati), prigovoriti (prigovarjati), ugovarjati, odvrniti: Q., Suet. idr., dictis alicui V., alicuius orationi T.; brezos.: occurreretur, sicut occursum est Ci., occurritur nobis a doctis Ci.; o stvari na(s)proti stopiti (stopati), ovreti (ovirati), biti v nasprotju s čim, predstavljati možno nasprotje ali možen ugovor: quid occurrat, non videtis Ci.
b) stopiti (stopati) pred (telesne ali duševne) oči, ponuditi (ponujati) se, komu na misel (na pamet, v glavo) pri(haja)ti: oculis L., O., Cu., Col., o. animo Ci., cogitationi Plin. = in mentem Ci. = memoriae Iust. = memoria Cu., pa tudi samo occurrere Ci. na misel priti (prihajati), occursuram ei extemplo domesticorum funerum memoriam L., alicui desiderium quietis occurrit Cu. koga obide (obhaja), tu occurrebas Ci.; z neodvisnim govorom: occurrit illud: „ne Clodius quidem cogitavit?“ Ci.; z ACI: Ci., Cu., utrisque ad animum occurrit, quod … T.; s predik. adj. ali subst. = kazati se, zdeti se, dozdevati se, zazdeti se: sic dulcis amicis occurram H., mihi tu occurrebas dignus eo munere Ci., ne cui de liberis cogitanti dirum omen occurram Sen. rh.; prim.: mihi multo difficilior occurrit (zdi se mi) cogitatio Ci.
c) occurrit z inf. = primerno je: occurrit dicere aliqua de magicis (sc. herbis) Plin.
d) v delež priti: sin doctus illis occurret labor Ph. tj. če naleti na tiste sodnike.

okésiti se òkēsīm se zarežati nad kom, na koga: okesiti se na koga

òknara ž stolp nad rudniškim jaškom

outrage² [áutreidž] prehodni glagol
pregrešiti se nad kom, silo storiti komu, posiliti; žaliti, sramotiti; grdo ravnati, prekršiti (zakon, moralo)

outsoar [autsɔ́:] prehodni glagol
dvigati se nad čem

over² [óuvə] prislov

1.
preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. over preslikati kaj, he jumped over preskočil je)

2. figurativno
na drugo stran, k drugi stranki (they went over to the enemy prešli so k sovražniku)

3.
sem, semkaj (come over! pridi sem!)

4.
tam (preko), na drugi strani (over there tamle, ameriško pogovorno v Evropi)

5.
(prav) nad (the bird is directly over us ptič je prav nad nami)

6.
znova (ten times over desetkrat zapovrstjo)

7.
pretirano, čezmerno (over polite pretirano vljuden)

8.
mimo, gotovo, končano (the lesson is over šolska ura je končana)

9.

Razno:

over again še enkrat, znova
over and over again vedno znova
over against nasprotno (temu)
over and above vrhu tega, skrajno, preveč
all over povsod, popolnoma, končan
to be all over with biti na koncu s čim
it is all over with him z njim je konec
that is him all over to je čisto njemu podobno
sleng to be all over s.o. (s.th.) biti vzhičen nad kom (čim)
pogovorno to get s.th. over with končati kaj
the world over po vsem svetu
not over well precej slabo
that can stand over to lahko počaka
see over poglej naslednjo stran
ekonomija carried over prenos

over³ [óuvə] predlog

1.
čez (a bridge over the river)

2.
pri (over the fire pri ognju, pri kaminu)

3.
po (all over the world po vsem svetu, over the radio po radiu)

4.
onkraj, na drugi strani (over the sea onkraj morja)

5.
pri (he fell asleep over his work zaspal je pri delu, over a cup of tea pri skodelici čaja)

6.
nad (to reign over a kingdom vladati kraljestvu, to be over s.o. biti nad kom)

7.
več kakor, čez (over a mile čez miljo, over a week več kot teden)

8.
(časovno) prek, v času (over night prek noči, over the long vacation v času velikih počitnic)

9.

Razno:

hand over hand s preprijemanjem (pri plezanju), figurativno vztrajno, hitro napredujoč
over head and ears (in love) do ušes (zaljubljen)
over shoes over boots na vrat na nos
over the top ne glede na kaj, brez ozira na kaj
over the way nasproti, na drugi strani
over one's head nerazumljiv, pretežek

overfall [óuvəfɔ:l] samostalnik
morsko valovanje nad podvodnimi čermi; velik val
tehnično naprava za odtekanje vode

overhead² [ouvəhéd] prislov
zgoraj, nad glavo, v višjem nadstropju
figurativno čez glavo

works overhead! pozor, delo na strehi!
overhead in debt čez glavo zadolžen

overmantel [óuvəmæntl] samostalnik
plošča nad kaminom

overmount [ouvəmáunt] neprehodni glagol
dvigati se nad čim

overstride^* [ouvəstráid] prehodni glagol
prekoračiti (tudi figurativno)
stati razkoračeno nad