Franja

marquise [-kiz] féminin markiza, histoire žena mejnega grofa; (ironično) velika dama; steklena streha nad vhodom (na kolodvoru ipd.), platnena streha; nizek naslanjač; prstan s podolgovatim vdelanim draguljem; belo ali rdeče vino, mešano z mineralno vodo ali s sodo

Mehrlieferung, die, dobava nad dogovorjeno količino

membri-potēns -entis (membrum in potēns) ki ima (pre)moč nad udi, ude obvladujoč, močan: membripotens regina mentium Iulianus ap. Aug.

mezzanine [mɛdzanin] féminin

1. mednadstropje, mezanin; okno v mezaninu

2. théâtre sedeži na balkonu nad ali pred sedeži v parterju

minacciare v. tr. (pres. minaccio)

1. groziti

2. ogrožati

3. nadkriliti, nadkriljevati; dvigati se nad

mißhandeln, misshandeln grdo ravnati z, trpinčiti; (prügeln) pretepati, pretepsti; figurativ die Sprache, das Klavir: mrcvariti, uganjati nasilje nad

moderātio -ōnis, f (moderārī)

1. umerjanje, obj. = krotenje, brzdanje, uravnavanje, obvladovanje: cupiditatum Corn., languentis populi incitatio et effrenati moderatio Ci., mundi divina in homines m. Ci., oculorum est quaedam magna m. Ci. živost, ki jo zmore človek dajati očem; occ.
a) omejitev, omejevanje: rei familiaris Ci.
b) skladnost, usklajenost, harmonična umerjenost: pronuntiatio est ex rerum et verborum dignitate vocis ac corporis m. Ci.

2. umerjanje v delu in nedelu subj.
a) (v fizičnem oziru) zmernost, previdnost: moderatio in cibo quoque adhibenda est Cels., habitā scilicet eadem moderatione, quae hic quoque necessaria est Cels.
b) (v duševnem in nravstvenem oziru) gospodovanje (oblast) nad seboj, premagovanje samega sebe, umerjenost, vzdržnost, skromnost (v govorjenju, izražanju), spodobno, taktno vedenje, spodobnost, taktnost, pravičnost, blagost, milost, prizanesljivost idr. (naspr. superbia): Q., novi moderationem animi tui et aequitatem Ci., meam cum in omni vitā, tum in dicendo moderationem modestiamque cognostis Ci., hac uti moderatione dicendi Ci. takole skromno se izraziti, continentia et moderatio (naspr. superbia et lascivia) Cu., temperantia et m. naturae tuae Ci. ep. umerjenost in taktnost tvoje narave, tranquilla moderatio imperii L., m. clementiaque regis Cu.

3. metaf. prava mera, pravo razmerje, umerjenost, skladna uravnava, skladnost: conflagrare terras necesse est moderatione (sc. aëris) sublatā Ci., temperatio lunae caelique m. Ci., numerorum m. ac pedum Ci. ritmična in metrična ubranost, vocis Ci. menjava (spreminjanje) glasu, modulacija.

modestia -ae, f (modestus)

1. umerjanje, umerjenost, premišljenost, razsodnost: σωφροσύνην nonnumquam modestiam adpellare soleo Ci.

2. occ.
a) skromnost, nezahtevnost: Sen. ph., vitae Ci., T. skromno, nezahtevno življenje, humanitas et m. Ci. ep., meam cum in omni vitā, tum in dicendo moderationem modestiamque cognosti Ci., disserebat (sc. Tiberius) de magnitudine imperii, suā modestiā T. o skromnosti (= nepopolnosti, pomanjkljivosti) svojih sil.
b) gospodovanje (oblast, kontrola) nad seboj, mehkost, blagost, milostljivost, prizanesljivost: Catoni studium modestiae, decoris, sed maxime severitatis erat S., neque modum neque modestiam victores habent S.
c) (voljna) poslušnost, ubogljivost, pokornost, pokorščina, poseb. vojaška pokorščina, disciplina, strogi red (naspr. immodestia, licentia): tantā modestiā dicto audiens fuit iussis absentium magistratuum, ut … N. tako je bil pripravljen ubogati, superbiam per obsequium et modestiam effugere T., in milite modestiam desiderare C., ex more et modestiā militari L., militum in agmine laudare modestiam T., adversus modestiam disciplinae corruptus T.
d) nravnost, moralnost, čednost(nost), krepost(nost), blaga nrav, čut za poštenje, poštenost, dostojnost, spodobnost, sramežljivost, nežnočutnost, rahločutnost, obzirnost, lojalnost mišljenja: Pac. fr., Stat., neque sumptui neque modestiae suae parcere S.; metaf.: vultūs Q., vacui lecti Stat.

3. (v stoiški filozofiji) spoznavanje pravočasnosti, čut za pravi (primeren) čas (trenutek), časovna umerjenost, točnost (= gr. εὐταξία): modestia est scientia opportunitatis idoneorum ad agendum temporum Ci.

4. metaf. voljnost, mehkost, blagost, milost vremena ipd.: hiemis T., aquarum Plin. zmeren, miren tek.

moonlighter [mú:nlaitə] samostalnik
zgodovina udeleženec nočnih pohodov nad irske zemljiške posestnike
ameriško, pogovorno dvojni zaslužkar; tihotapec alkohola

nadìlaziti -īm
1. presegati, prekašati: to nadilazi moje snage
2. iti nad, biti nad: baciti kamen u luku koji nadilazi protivnika

nàdmetak -tka m znameenje nad črko

nadnèsen -èna -èno nagnjen nad: nadnesen nad bunar spuštao je u vodu kamenčiće

nàdnijeti nadnèsēm (ijek.), nàdnēti nadnèsēm (ek.)
I.
1. vzdigniti nad: gotovo nesvjesno nadnijela je nad plamen i ona svoje ruke skoraj nezavedno je podržala tudi ona svoje roke nad plamen
2. sve je kolo strukom svojim nadnijela njena visoka postava se je videla izmed vseh plesalcev
II. nadnijeti se
1. nagniti se nad kaj: nadnijeti se nad bunar, nad knjigu
2. biti višje: mi smo se na jednom brijegu u planini nadnijeli nad turski šanac bili smo nad turškim okopom

nadnòsiti nàdnosīm
I. vzdigovati nad
II. nadnositi se nagibati se nad: djevojka se nad vodu nadnosila

nadvèsti se -vèdēm se
1. nagniti se nad: nadvesti se nad vodu
2. ekspr. priplavati nad: oblak se nadveo nad polje

nadvíjati se nàdvījām se viti se nad, biti nad: crni se oblaci nadvijali nad naše narodno biće

nadvíriti se nàdvīrīm se nagniti se nad kaj in pogledati: nadvirila se nad lonac; nadvirila se mladana djevojka i ugleda na dnu pakla majku

nadvirívati se -vìrujēm se nagibati se nad kaj in gledati: nadvirivati se nad jamu

nàdviti se nȁdvijēm se ekspr. priplavati nad, priti nad: nadvi se oblak iznad sela; kasna jesen nadvi se nad kraj

nadvòdēnje s nagibanje nad: nadvodenje nad rijeku