Franja

Zadetki iskanja

  • knjig|a1 ženski spol (-e …) das Buch; z veliko ilustracij: das Bildbuch, der Bildband
    politično: bela knjiga das Weißbuch
    modra knjiga das Blaubuch
    zelena knjiga das Grünbuch
    -buch (pravljic Märchenbuch, spominov Erinnerungsbuch, za dekleta Mädchenbuch, kuharska Kochbuch, lesorezna Blockbuch, mašna [Meßbuch] Messbuch, mladinska Jugendbuch, nabožna Erbauungsbuch, Andachtsbuch, najljubša Lieblingsbuch, otroška Kinderbuch, priročnik Sachbuch, sanjska Traumbuch, snemalna Drehbuch, Filmdrehbuch, spolno vzgojna Aufklärungsbuch, strokovna Fachbuch, v osmerki der Oktavband, žepna Taschenbuch)
    spominska knjiga das Gedenkbuch, das Poesiealbum
    … knjige/knjig Buch-, Bücher-
    (nakup/nakupovanje der Bücherkauf, opora za die Buchstütze, Bücherstütze, poseben ljubitelj der Büchernarr, razstava die Buchausstellung, seznam das Bücherverzeichnis, sežiganje die Bücherverbrennung, zbirka/zbiranje die Büchersammlung)
    biti nor na knjige ein Büchernarr sein
    sedeti ob knjigah/nad knjigami über den Büchern sitzen
    figurativno knjiga s sedmimi pečati ein Buch mit sieben Siegeln
    | ➞ → lekcionar
  • like3 [laik] predlog
    kakor (a house like yours)
    približno, blizu (something like 100)

    to look like biti podoben komu, čemu
    what does he look like? kako izgleda?
    it looks like rain kaže na dež
    to feel like s.th. biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kaj
    I feel like sleeping rad bi spal, želim si spati
    like that tak, tako, na tak način
    nothing like as bad as that še zdaleč ne tako slab
    there is nothing like that nič ni boljšega od tega
    something like a day res krasen dan
    pogovorno this is something like! to se lepo sliši, to je že boljše
    pogovorno that is more like it! to se že boljše sliši
    like father, like son jabolko ne pade daleč od drevesa
    like master, like man kakršen gospodar, tak sluga
    like a shot kot bi izstrelil, brez pomisleka
    pogovorno like anything besno, noro, kot nor
  • līra (lēra) -ae, f (indoev. kor. *lei̯s- brazda, sled v zemlji; prim. lat. dē-līrāre [duševno] iztiriti = noreti, nor (duševno moten) biti, dē-līrus, sl. leha = hr. lijéha, stvnem. wagan-leisa sled koles(a) = nem. Geleise, got. laists = stvnem. leist sled, stvnem. lesa guba)

    1. leha, ogòn: Col.

    2. brazda, razor: Col., Non.
  • lot1 [lɔt] samostalnik
    žreb, usoda; del, delež
    ameriško parcela, zemljišče, gradbišče
    ekonomija del, partija, gotova količina blaga; (posamičen) predmet na dražbi
    pogovorno velika množina, kup; skupina, družba, vsi skupaj
    pogovorno človek, stvar

    a lot; ali lots and lots; ali lots veliko, mnogo
    a lot you care! v mar ti je!
    ekonomija in lots vsa partija, vse blago skupaj
    a bad lot neznačajnež, razvpit človek
    a building lot gradbena parcela
    by lot z žrebom
    to cast (ali draw) lots for vreči žreb, žrebati za
    to cast (ali throw) in one's lot with deliti s kom usodo
    the lot came to (ali fell upon) him žreb ga je določil
    to fall to s.o.'s lot pripasti komu kot delež
    to have no part nor lot in ne biti udeležen pri čem
    my lot moja usoda
    pogovorno the lot vsi; vse
    that's the lot to je vse
    scot and lot do zadnje pare
  • mahnjen pridevnik
    1. lahko izraža negativen odnos (o močni ljubezni, naklonjenosti) približek prevedkavalamiért bolonduló
    mahnjen na denar ▸ pénzsóvár
    mahnjen na čistočo ▸ tisztaságmániás
    Če se v 24 urah stušira več kot enkrat, ni le mahnjen na čistočo, ampak je z njo že kar obseden. ▸ Ha 24 óra alatt több mint egyszer zuhanyozik, nemcsak tisztaságmániás, hanem megrögzött tisztaságmániás.
    mahnjen na avtomobile ▸ autóbolond

    2. lahko izraža negativen odnos (nor; čudaški) ▸ dilis, lökött
    malo mahnjen ▸ kicsit lökött
    Potem je rekla, da je fant najbrž vaški norček. Da na vaseh pač pustijo malo mahnjene, da delajo, kar hočejo. ▸ Aztán azt mondta, hogy a fiú minden bizonnyal a falu bolondja. Hogy falun hagyják a kissé diliseket, hogy azt csinálhassák, amit csak akarnak.
    Rahlo mahnjen se je zdel tudi Hollywoodu, kjer na njegova trdna moralna načela gledajo kot na ljubko ekscentričnost. ▸ Hollywoodban is kissé dilisnek tűnt, ahol a szigorú erkölcsi elveire inkább bájos excentrikusságként tekintenek.
  • March [ma:č] samostalnik
    marec

    in March v marcu, marca
    as mad as a March hare popolnoma nor
  • meddle [medl] prehodni glagol
    vmešavati se, vtikati se (in, with v)
    igračkati se (with)

    I will neither meddle nor make with it s tem nočem imeti nobenega opravka
  • Meise, die, (-, -n) Tierkunde sinica; eine Meise haben figurativ biti nor/čez les
  • mind1 [máind] samostalnik
    spomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srce

    the human mind človekov duh
    history of the mind idejna zgodovina
    things of the mind duhovne stvari
    his is a fine mind je pametna glava
    one of the greatest minds of his time eden največjih mislecev svojega časa
    absence of mind raztresenost
    presence of mind prisotnost duha
    to be in two minds about s.th. kolebati, omahovati
    to be of s.o.'s mind strinjati se s kom, biti istega mnenja
    to be of the same mind biti istega mnenja
    to bear (ali have, keep) s.th. in mind spomniti se zapomniti si
    to bring (ali call) to mind spomniti (se)
    to cast one's mind back v duhu se vrniti nazaj
    to change one's mind premisliti se
    the mind's eye vizija
    in one's mind's eye v duhu, v domišljiji
    to close one's mind to zapreti se vase, zapreti srce čemu
    to come to mind priti na misel
    to enter s.o.'s mind priti komu na misel
    a frame (ali state) of mind duševno stanje, trenutno razpoloženje
    to give one's mind to s.th. lotiti se česa zanimati se za kaj
    to give s.o. a piece (ali bit) of one's mind učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o kom
    to have a good (ali great) mind to nameniti se, biti trdno odločen za kaj
    to have half a mind to biti skoraj odločen za kaj
    to have s.th. on one's mind biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kaj
    to have an open mind biti brez predsodkov, nepristranski
    to bave it in mind to do s.th. nameravati kaj storiti
    to have s.th. in mind nameravati, imeti načrt, izbrati
    to have no mind for ne imeti volje za kaj
    to keep one's mind on kar naprej misliti na kaj
    to keep an open mind počakati z odločitvijo
    to know one's own mind biti odločen, vedeti kaj hočeš
    not to know one's own mind biti poln dvomov, obotavljati se
    to lose one's mind znoreti
    to make up one's mind odločiti se
    to make up one's mind to s.th. sprijazniti se s čim
    to (ali in) my mind po mojem mnenju, meni pri srcu
    many men, many minds kolikor glav, toliko misli
    month's mind porodničina želja po jedi
    my mind misgives me ne slutim nič dobrega
    to open one's mind to zaupati komu svoje misli (čustva)
    to pass (ali go) out of mind iti v pozabo, pozabiti kaj
    to prey on one's mind ležati na duši
    to put s.o. in mind of s.th. spomniti koga na kaj
    to put s.tb. out of one's mind izbiti si kaj iz glave
    in one's right mind pri zdravi pameti
    out of one's (right) mind nor
    to read s.o.'s mind brati komu misli, uganiti komu misli
    pravno of sound mind and memory priseben
    to set one's mind on ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kaj
    out of sight, out of mind kar ne vidiš, hitro pozabiš
    to slip one's mind pozabiti
    to speak one's mind odkrito govoriti
    to take one's mind off prenehati misliti na kaj
    to tell s.o. one's mind komu odkrito povedati svoje mnenje
    time out of mind davno, pozabljeni časi
    to turn one's mind to obrniti pozornost na kaj
    to turn over in one's mind skrbno pretehtati, premisliti
    it was a weight off my mind kamen se mi je odvalil od srca
  • míš zoologija mouse, pl mice

    poljska míš field mouse
    gorska míš (egiptovski skakač) jerboa
    vodna míš shrew mouse
    slepe míši (igra) blind man's buff
    ne ptič ne míš neither fish, flesh nor fowl
    moker sem kot míš (figurativno) I am soaking wet
    bil je moker kot míš he was soaked to the skin
    reven kot cerkvena míš as poor as a church mouse
    igrati se slepe míši to play blind man's buff
    loviti míši to catch mice, (maček) to mouse
    prežati kot mačka na míš to watch like a cat watching a mouse
    videti bele míši (imeti delirium tremens) (žargon) to see pink elephants
    kadar mačke ni doma, míši plešejo when the cat's away the mice will play
    tresla se gora, rodila se míš (figurativno) the mountain has laboured, the mountain has brought forth a mouse
  • mórati deber; tener que; verse obligado; verse en la necesidad de ; (na ukaz) estar obligado a, tener la obligación de

    moram to storiti tengo que hacerlo
    moral sem plačati tuve que pagar
    (on) mora biti nor debe de estar loco
    mora biti zelo zanimivo tiene que ser muy interesante
    če že mora biti si es necesario, si no hay otro remedio, si hay que hacerlo
  • more2 [mɔ:] prislov
    več, bolj, še; povrh, za nameček

    to be no more biti mrtev
    more and more bolj in bolj
    more or less več ali manj, približno
    the more ... the more čim več ... tem več
    the more so because tem bolj, ker
    all the more so tem več, tem prej
    no more than ne več od, samo
    once more še enkrat, zopet
    never more nikoli več
    neither more nor less than (stupid) dobesedno, preprosto, docela (neumen)
    so much the more toliko bolj
    it is wrong and, more, it is foolish ni prav in povrh je še neumno
    and what is more in kar je še važnejšc
    what more? kaj pa še?
  • morsk|i2 [ô] (-a, -o) figurativno (nor)
    morska ideja die Schnapsidee
  • Narr, der, (-en, -en) norec, tepec; im Karneval: pustna šema, maškara; zum Narren halten imeti za norca; seinen Narren gefressen haben an biti nor na
  • ne (kot samostoina nikalnica) no; nay; (navadno pri glagolu) not (npr. nisem I am not)

    ne malo not a little
    nikakor ne not at all, by no means
    gotovo ne! certainly not
    še ne not yet
    ne več no more, (časovno) no longer
    jaz tudi ne (strinjajoč se z nikalnim stavkom) (that goes for) me too!
    ne manj kot... no less than...
    ne samó... temveč tudi... not only... but also...
    kaj ne? isn't it?
    mislim, da ne I think not
    ne... ne... neither... nor...
    če ne if not, unless
    če ne vidim pisma, ne verjamem unless I see (ali if I don't see) the letter I shall not believe it
    ne da bi jaz vedel not that I know of
    odgovoriti da ali ne to answer yea or nay
    ne, kaj takega! well I never
    reči, odgovoriti ne to answer in the negative, to decline, to refuse
    ne morem, da ne bi (rekel) I must (say), I can't help (saying)
    Je oče bolan? - Upam, da ne. I Father ill? - I hope not.
    on ne govori angleško, jaz tudi ne he does not speak English, nor do I
  • neither3 [náiðə, ní:ðə] prislov

    neither ... nor niti ... niti
    neither here nor there nepomemben
    there is neither rhyme nor reason nima ne repa ne glave
  • neúmen stupid; foolish, silly; thick-headed, dull; ZDA pogovorno dumb; (nesmiseln) nonsensical

    neúmen (nor) na kaj mad (ali crazy) about something
    neúmen kot noč as dumb as an ox, as thick as a plank
    kako neúmno! how stupid!
    preneumno! too bad!
    nisi (tako) neúm! you are no fool!
    nisem tako neúmen I am not such a fool
    nisem tako neúmen, da bi to verjel I am not so stupid (ali dumb) as to believe it
    kako si neúmen! how stupid you are!
    to je bilo zelo neúmo od mene it was very stupid of me
    neúmen je kot noč (pogovorno) he is dead from the neck up
    ni tako neúm, kot je videti he is not as stupid as he looks
    to je (že) preneumno that is too silly for words
    ona ni tako neúma! she knows better!, pogovorno she's not so dumb!
  • ni in ne, niti; ali

    ni tú siquiera niti ti ne
    sin más ni más nenadoma, naenkrat
    sin miedo ni vergüenza brez strahu ali sramu
    ¡ni soñarlo¡ ¡ni por pienso! še v sanjah ne!
    ¡ni que fuera un loco! bi moral biti nor!
    ¿para qué quieres ni dinero ni libros¿ čemu hočeš denar ali knjige?
  • níti not even

    níti... níti neither... nor
    ne morem níti kupiti... I can't even buy...
    níti odgovoril nisem I didn't even answer
    níti telefoniral mi nisi, ko si bil v mestu! you never even gave me a ring (ali rang me up) when you were in town!
    níti on níti njegova sestra neither he nor his sister
  • Nōra -ōrum, n (τὰ Νῶρα) Nóra (Nóre)

    1. gorska trdnjava v Kapadokiji ob vznožju gorovja Tavros: N.

    2. mesto ob južni obali Sardinije (kjer stoji danes Torre Forcadizo); od tod adj. Nōrēnsis -e nórski, iz Nóre (Nór), kot subst. Nōrēnsis -is, m Nórec: Bostarem igitur quendam dixit Norensem fugientem e Sardinia Scauri adventum Ci.; subst. pl. Nōrēnsēs -ium, m Nórci, preb. Nore (Nor): Plin.

    3. mesto v Indiji: Cu. (8, 11, 1; po nekaterih izdajah Hora).