Franja

Zadetki iskanja

  • vesél joyeux, gai, de bonne humeur, de belle (ali joyeuse) humeur, plein d'entrain, enjoué, jovial; heureux

    vesel dogodek heureux événement
    vesela novica bonne nouvelle
    vesel božič! joyeux Noël!
    vesela Velika noč! joyeuses Pâques!, bonnes fêtes de Pâques!
    življenja vesel qui aime à vivre, heureux de vivre, joyeux, gai, pétulant
    vesel kot ptiček na veji gai comme un pinson
    vesel sem, da te vidim je suis content (ali heureux) de te voir
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vihar|en (-na, -no) stürmisch; nebo, valovi: sturmbewegt; (bliskovit, hiter) rapid, stürmisch; Sturm- (noč die Sturmnacht, plima die Sturmflut, veter der Sturmwind), der -sturm (ploskanje Beifallssturm, protest Proteststurm)
    viharno je es stürmt
  • viháren stormy; tempestuous

    vihárno morje stormy (ali rough, choppy) sea
    vihárna debata (figurativno) stormy (ali tempestuous) debate
    vihárna noč stormy night
    vihárno vreme stormy weather
  • vnuk samostalnik
    (potomec) ▸ unoka
    vnuk se rodi ▸ megszületik az unoka
    vnuk odraste ▸ felnő az unoka
    najmlajši vnuk ▸ legkisebb unoka
    najstarejši vnuk ▸ legidősebb unoka
    edini vnuk ▸ egyetlen unoka
    skrbeti za vnuka ▸ unokáról gondoskodik
    ukvarjati se z vnukom ▸ unokával foglalkozik
    Včasih se zdi, da je vnuk odrasel kar čez noč. ▸ Néha úgy tűnik, mintha az unokám egycsapásra felnőtt volna.
    Imate že kakšnega vnuka? ▸ Van már unokája?
  • volit|ve ženski spol množina die Wahl (direktne Direktwahl, dopolnilne Ergänzungswahl, nadomestne Ersatzwahl, neposredne Direktwahl, Volkswahl, občinske Gemeindewahl, posredne Urwahl, predhodne Vorwahl, predsedniške Präsidentschaftswahl, proporcionalne Verhältniswahl, večinske Mehrheitswahl, papeža Papstwahl, po listah Listenwahl, po proporcionalnem sistemu Proporzwahl, Proportionalwahl, porotnikov Schöffenwahl, predsednika Präsidentenwahl, v deželni zbor Landtagswahl, v občinski svet Gemeinderatswahl, v parlament Parlamentswahl), der Urnengang; Wahlen množina
    javne volitve offene Wahlen
    splošne volitve allgemeine Wahlen
    tajne volitve geheime Wahl
    glasovnica za volitve po pošti der Wahlschein
    poraz na volitvah die Wahlschlappe, die Wahlniederlage
    noč po volitvah die Wahlnacht
    zmaga na volitvah der Wahlsieg
    dan volitev der Wahltag
    izid volitev das Wahlergebnis
    izpodbijanje volitev die Wahlanfechtung
    razpis volitev die Wahlausschreibung
    iti na volitve wählen gehen
  • vošči|ti [ó] (-m)

    1. wünschen (dober dan guten Tag wünschen, srečo Glück wünschen), sagen
    voščiti lahko noč gute Nacht wünschen/sagen

    2. (čestitati) gratulieren
  • voščíti (želeti) souhaiter quelque chose à quelqu'un, féliciter quelqu'un de quelque chose

    voščiti komu srečno novo leto (lahko noč) souhaiter à quelqu'un une bonne année (une bonne nuit); (z voskom namazati) cirer, enduire de cire, (smuči) farter
  • voščíti1 (želeti) desear

    voščiti komu srečno novo leto desear a alg un feliz año nuevo
    voščiti komu dobro jutro dar a alg los buenos días (dober večer las buenas tardes ozir. las buenas noches)
    voščiti komu lahko noč desear a alg que pase buena noche (ali que descanse)
  • vréči (vŕžem)

    A) perf.

    1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
    vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
    silovito vreči scagliare, lanciare
    vreči proč buttar via
    vreči kovanec gettare la moneta
    vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
    vreči kocko gettare il dado
    vreči orožje gettare le armi
    vreči sidro gettare l'ancora
    šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
    vreči s sebe (konj) disarcionare
    vreči na obalo gettare sulla riva
    vreči bombe lanciare bombe
    vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
    pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

    2.
    vreči nazaj gettare indietro
    pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
    božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

    3.
    vreči na tla gettare a terra
    vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

    4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
    vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
    vreči koga na cesto gettare sul lastrico

    5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
    vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

    6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
    usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

    7.
    vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

    8.
    vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
    vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
    vreči iz sebe esplodere, sbottare
    vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

    9.
    vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
    vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
    impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

    10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
    kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
    glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
    nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
    pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
    vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
    pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
    vreči poljubček mandare un bacino
    pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
    pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
    pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
    pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
    vreči vlado abbattere il governo
    vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
    vreči iz postelje gettare dal letto
    vreči iz službe licenziare
    vreči iz spanja svegliare
    vreči iz tira sconvolgere, turbare
    vreči s prestola detronizzare
    pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
    publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
    pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
    vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
    vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
    vreči v ječo gettare in prigione
    vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
    pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
    vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
    vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
    pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
    pog. vreči čez vomitare
    kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    vreči iz stanovanja sfrattare
    vreči na tla abbattere, atterrare
    vreči nazaj rilanciare
    vreči s tečajev scardinare

    B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

    1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
    vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

    2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
    vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

    3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
    vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
    vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
    vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
    vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
    vrgel se je po očetu è suo padre sputato
  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • zalésti (-lézem)

    A) perf.

    1. avvicinarsi di soppiatto

    2. pren. smarrirsi, perdersi

    3. (ujeti) sorprendere:
    na poti jih je zalezla noč durante il cammino furono sorpresi dalla notte

    B) zalésti se (-lézem se) perf. refl. insinuarsi, intrufolarsi; penetrare:
    pren. dvom se mu je zalezel v srce il dubbio s'era insinuato nel cuore
  • zaménjati (-am) | zamenjávati (-am) perf., imperf.

    1. cambiare, scambiare:
    zamenjati denar cambiare il denaro
    zamenjati bivališče cambiare residenza
    zamenjati službo cambiare lavoro

    2. cambiare, sostituire:
    trener je med tekmo zamenjal dva igralca nel corso della partita l'allenatore sostituì due giocatori

    3. dare il cambio, sostituire:
    čez en mesec bo to skupino zamenjala druga fra un mese un nuovo gruppo darà il cambio a quello attuale

    4. sostituirsi, sottentrare:
    noč je zamenjal jutranji mrak alla notte sottentrò il primo albeggiare

    5. scambiare:
    zamenjati nekoga za koga drugega scambiare qcn. per un altro
    zamenjati strupene in užitne gobe scambiare i funghi velenosi con quelli buoni
  • zatéti (presenetiti) surprendre ; (sekiro v tnalo) ficher, planter dans

    noč nas je zatela la nuit nous a surpris
  • zatísniti to close, to shut

    zatísniti oči pred (nekim) dejstvom to close (ali to shut) one's eyes to a fact
    vso noč nisem zatisnil očesa I did not sleep a wink all night
    niti za hip ni zatisnil očesa vso noč he could not get a wink of sleep all night
    zatísniti eno oko nad čem to overlook something
  • zatísniti fermer (en pressant)

    zatisniti oči umrlemu fermer les yeux à un mort
    zatisniti oči pred fermer les yeux sur (ali devant) quelque chose
    zatisniti eno oko pri čem (spregledati komu kaj, ne hoteti videti) être (ali se montrer) indulgent (ali accommodant), se refuser à voir quelque chose, faire (par tolérance, connivence) comme si on n'avait pas vu
    celo noč ne zatisniti oči ne pas fermer l'œil de (toute) la nuit
  • zatísniti cerrar (apretando)

    zatisniti umrlemu oči cerrar piadosamente los ojos a una persona muerta
    zatisniti oči pred cerrar los ojos ante
    zatisniti eno oko pri čem (ne hoteti videti) no querer darse por enterado de a/c
    celo noč ne zatisniti oči pasar la noche sin pegar ojo; no poder dormir en toda la noche
  • zatoníti (-tónem) perf.

    1. tramontare, calare (del sole)

    2. finire

    3. perdersi, sparire:
    zatoniti v noč sparire nella notte

    4. cadere, piombare; sprofondare:
    zatoniti v spanje sprofondare nel sonno
    zatoniti v obup piombare nella disperazione
    zatoniti v pozabo cadere in dimenticanza, nel dimenticatoio
  • zavíjati (-am) | zavíti (-víjem)

    A) imperf., perf.

    1. girare, svoltare:
    zavijati okrog vogala scantonare, svoltare dietro l'angolo
    pren. zavijati pogovor drugam cambiare discorso

    2. arricciare; torcere; girare, camuffare:
    zavijati komu roko torcere il braccio a qcn.
    zavijati oči strabuzzare, stralunare gli occhi
    zavijati z očmi od jeze stravolgere gli occhi dalla rabbia

    3. incartare, impacchettare; avvolgere, avvoltolare; fasciare, bendare:
    zavijati darilo incartare il regalo
    zavijati otroka v odejo avvolgere il bambino nella coperta
    zavijati rano s povojem fasciare la ferita con una benda, bendare la ferita

    4. ululare, urlare:
    pes je zavijal v noč il cane ululava nella notte

    5. pren. piangere, lamentarsi

    6. pren. strascicare (le parole); ekst. parlare:
    zavijati po dolenjsko strascicare le parole alla maniera della Bassa Carniola

    7. pren. zaviti vrat tirare il collo:
    zaviti kokoši vrat tirare il collo alla gallina
    zaviti nasprotniku vrat sbaragliare, distruggere il nemico
    če prideš prepozno, ti zavijem vrat (izraža grožnjo) se vieni troppo tardi ti ammazzo

    8. impers. (imeti sunkovite bolečine v trebuhu ipd. ) ➞ zvijati | zviti

    B) zavíjati se (-am se) | zavíti se (-víjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi, rimbaccuccarsi; chiudersi, trincerarsi:
    pren. zaviti se v molk chiudersi nel silenzio
    zaviti se v plašč impastranarsi, incappottarsi
  • zaz(d)éhati to yawn

    zaz(d)éhati (pozdrav) »lahko noč« to say good night with a yawn