-
ruber -bra -brum (iz *rudhros, indoev. *rudhē- iz indoev. baze *reu̯dh- rdeč, rjav, rumen; prim. skr. rudhiráḥ krvav, rdeč, róhita- rdeč, rdečkast = gr. ἐρυϑρός = got. rauþs = stvnem. rōt = nem. rot = ang. red = sl. rdeč = lit. raũdas, skr. rudhirám kri, gr. ἐρεύϑω rdečiti, ἔρευϑος rdečica, ἐρευϑιάω, ἐρυϑ(ρ)ιαίνω delati rdeče, umbr. rufru = rubros, osk. Rufriis, pelignijsko Rufries = Rubrius, stvnem. rost = nem. Rost = lit. rūdìs = sl. rja, sl. rdeti, lat. rōbus rdeč, rūfus, rubus robidnica, russus, rutilus, rubeus, rubidus, rudis, rōbīgō, rubēta, rubētum) rdeč: Plin., Mart. idr., flamma O., sanguis, cruor H., crocus H. rumen, canicula H. žgoč, žarek, žareč, aethra H. ožarjen, equi (sc. Aurorae) Tib., aequor rubrum Oceani V. ožarjena od večera (zahajajočega sonca), rubrae leges Iuv. z rdečim napisom, ruber Priapus O. rdeče namazan, color ex rubro subniger Cels. = črnkastordeča. Poseb. rubrum mare (redkeje mare rubrum) Vzhodno ali Rdeče morje, Arabski in Perzijski zaliv: Ci., Tib., L., Mel., T., Plin., Eutr. idr.; isto (pesn.) rubra aequora Pr. in subst. samo rubrum -ī, n: Fl. Kot nom. propr. Saxa rubra Rdeče peči(ne), trg v Etruriji, nedaleč od reke Kremera, znan po kamnolomih: Ci., L., T., Mart. — Soobl. rubrus 3: Isid.
-
Salācia1 -ae, f (sal in ciēre) Salákija (Salácija), morska boginja, Okeanova (Oceanova) soproga (= gr. Τηϑύς): VARR., CI., AP., GELL., SERV.; pesn. apelat. = morje: saevitiam Salaciae fugimus PAC. AP. P. F.
-
Sandmeer, das, peščeno morje; morje peska
-
Sargassomeer, das, Sargassosee, die, Sargaško morje
-
Schelfmeer, das, Geographie obcelinsko morje
-
sea change [sí:čeindž] samostalnik
sprememba, ki jo povzroči morje
figurativno velika sprememba
-
sea-cloth [sí:klɔɵ] samostalnik
gledališče kulisa, ki predstavlja morje
-
seascape [sí:skeip] samostalnik
pogled na morje; slika z morskim motivom, marina
-
seaward [sí:wə:d]
1. samostalnik
smer (stran obrnjena) proti morju
to fly to the seaward bežati k, proti morju
2. pridevnik
obrnjen k morju; ki gleda, teče proti morju; ki plove na (odprto) morje
-
sea-way [sí:wei] samostalnik
morska pot; ladijska linija; odprto morje; kanal na kopnem za čezoceanske ladje
-
seewärts proti morju, na morje
-
shipway [šípwei] samostalnik
tračnice, po katerih ladja zdrsne iz ladjedelnice v morje; (suhi) dok; kanal za ladje
-
short sea [šɔ́:tsi:] samostalnik
od morskih valov razburkano morje
-
slipway [slípwei] samostalnik
poševna ravnina ladjedelnice, ki s svojim spodnjim delom sega v morje; suhi dok
-
South Sea [sáuɵsi:] samostalnik
Južno morje
zastarelo Pacifik, Tihi ocean
-
Südsee, die, Južno morje, južnopacifiška otočja
-
Thetis -tidis, acc. -tin in -tim, voc. -ti, abl. -tide in (pri Pl.) -ti, f (star. tudi Thelis: Enn. ap. Varr., Varr.; Θέτις) Tétida, morska nimfa, hči Nereja in Doride, Pelejeva soproga, Ahilova mati: Pl., O., H., V., Cat., Pr., Stat., Sen. tr., Hyg.; meton. = morje: temptare Thetim ratibus V., summa levi stringitur Thetis vento Mart., Gaetula Tetis Cl.; Erythraeae lapilli Thetidis Stat. morski biseri; hiperbolično o velikem kopalnem bazenu: Thetis palleat Mart.
-
Tiefsee, die, Geographie globoko morje
-
trāiectīcius 3 (trāicere) namenjen za prenos (transport) čez morje, transporten, prekomorski: pecunia Icti. posojilo, ki ga je treba poslati čez morje ob tveganju za upnika, contractus pozni Icti. pogodba o posojilu, ki ga je treba poslati čez morje ob tveganju za upnika; subst. trāiectīcium -iī, n pogodba o prenosu (transportu) čez morje: traiecticium facere Aug.
-
tranquillitās -ātis, f (tranquillus) mir, umirjenost
1. (morska) tišina, mirno morje, brezvetrje, zatišje, bonáca, mirno vreme (naspr. adversa tempestas), mir, umirjenost: Plin. iun. idr., maris Ci., tanta subito tranquillitas exstitit, ut se loco naves movere non possent C., mira serenitas cum tranquillitate oriebatur L., summā tranquillitate consecutā C., si proficiscatur probo navigio, bono gubernatore, hāc tranquillitate Ci., aëris quies et otium et tranquillitas Sen. ph.; pren.: securitas, quae est animi tamquam tranquillitas Ci.; prispodobnost izraza kaže stavek: me spe reliquae tranquillitatis praesentīs fluctūs fugisse Ci.
2. metaf.
a) politični ali duševni mir, mirnost, umirjenost, tihota, pokoj, spokoj, umirjene razmere, zatišje: Petr., Sen. ph. idr., summa tranquillitas pacis atque otii Ci., animi Ci., mentis Ambr., senectutis, vitae Ci., morum Sen. rh., ibi nequaquam eadem quies ac tranquillitas erat L., tranquillitatem et otium auxit T.
b) jasnost, svetlost barve: nubilo coloris aut tranquillitate Plin.
c) vaša svetlóst, kot naslov poznih rimskih cesarjev (kakor clementia, mansuetudo): Eutr.