Franja

virīlis -e, adv. virīliter (vir)

1. moški (glede na spol; naspr. femineus, muliebris): Ca. ap. Gell., Varr., Cels., Sen. ph. idr., secus (spol) Pl., L., S. ap. Macr. = sexus Fr., si rex virilem sexum non reliquisset N. moškega zaroda, moškega potomca, virilis facies, vultus, vox O., flamma O. ljubezen moža, stirps O., stirpem fratris virilem interemit L. rojenca, sina, virile semen Lucr., pars virilis Col. moda ali modi (du.), membrum virile Porph. = pars virilis Lucr. = subst. virīle -is, n (Ap.) moško spolovilo, v pl. virīlia -ium, n (Petr., Plin., Lact.) moški sram; od tod virīliōrēs Lamp. možje z večjim spolovilom; virili aspectu Ci. moža, convivia virilia Vitr. ki se jih udeležujejo le moški; pesn.: tela virilia O. ki jih lučajo možje (moški); occ. kot gram. t.t. moški, moškega spola: genus Gell., nomen Varr.

2. moški (glede na dobo), (doraslega) moža zadevajoč (se tičoč), doraslemu možu lasten, doraslemu možu primeren, doraslemu možu pristoječ, doraslega moža (gen.): toga Ci., aetas H., partes viriles puero mandare H. moško vlogo.

3. moški (glede na značaj), možat, moževit, pogumen, hraber, srčen, stanoviten, vztrajen, moža vreden, virílen: animus Ci. ep., O., cui virile ingenium est S., virilis oratio Ci., sermo Q., ad audendum omnia virile robur est Sen. tr., in muliere virilem audaciam cerneres Iust.; adv. virīliter moško, možato, pogumno, stanovitno, odločno, srčno, hrabro (naspr. effeminātē): Corn., Sen. rh., Sen. ph., Val. Max., Gell. idr., fortunam viriliter ferre O., viriliter aegrotare Ci. stanovitno prenašati bolezen, quod viriliter animoque magno fit Ci., viriliter facere H.; occ. možu pristoječ, moža dostojen, možu primeren, moža vreden: facere, loqui, quod parum virile videatur Ci., cave quidquam non virile Ci., virilia scelera T. za katera je potrebna moška odločnost, za katera je potrebna junaška srčnost; subst. virīlia -ium, n možata dejanja, starejše možati čini: S. fr.

4. posameznika se tičoč, oseben; v zvezi pars ali portio virilis osebni delež, osebna dolžnost: illius gloriae pars virilis L., plus quam pars virilis postulat Ci., est aliqua mea pars virilis Ci.; pro virili parte (pri L. nekajkrat tudi pro parte virili) ali pro virili portione po meri moči, po svojih močeh, v skladu z osebnimi močmi ali zmožnostmi, kolikor je na kom, kolikor je odvisno od koga, kolikor kdo zmore, kolikor more kdo storiti: qui pro virili parte defendunt Ci., plus quam pro virili parte obligatus Ci. več kakor samo zase, iuvabit tamen rerum gestarum memoriae … pro virili parte et ipsum consuluisse L., quem agrum miles pro parte virili manu cepisset L., iure igitur laudes, Caesar, pro parte virili carmina nostra tuas … canunt O. (prim. Q. 12, 1,1; 12, 11), ut pro virili portione victoriam dux iuverit T. (prim. Ps.-Q., Decl. 3, 12); occ. pars ali portio virilis kot jur. t.t. posamezniku pripadajoč(i) del(ež), enemu človeku pripadajoč(i) del(ež) kake dediščine: Icti.

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

zapóved (-i) f

1. comando; comandamento; ordine; imposizione, ingiunzione; rel. precetto:
izpolnjevati zapoved, kršiti, prelomiti zapoved eseguire, disubbidire l'ordine

2. imperativo; dettame:
prva zapoved pisca je odkritosrčnost il primo imperativo dello scrittore è la sincerità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
modne zapovedi i dettami della moda
rel. deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
voj. dnevna zapoved ordine del giorno

zimsk|i (-a, -o) winterlich, pravi: hochwinterlich; Winter- (čas die Winterzeit, čevelj der Winterschuh, dopust der Winterurlaub, mesec der Wintermonat, mraz die Winterkälte, plašč der Wintermantel, semester das Wintersemester, sončni obrat astronomija die Wintersonnenwende, šport der Wintersport, večer der Winterabend, vozni red der Winterfahrplan, vrt der Wintergarten, vzpon die Winterbesteigung, zrak die Winterluft, guma - za avto der Winterreifen, dlaka živalstvo, zoologija das Winterhaar, das Winterfell, das Winterkleid, hruška agronomija in vrtnarstvo die Winterbirne, moda die Wintermode, obleka das Winterkleid, der Winteranzug, otrplost živalstvo, zoologija die Winterstarre, pokrajina die Winterlandschaft, razprodaja der [Winterschlußverkauf] Winterschlussverkauf, rez/obrezovanje agronomija in vrtnarstvo der Winterschnitt, sezona die Wintersaison, služba der Winterräumdienst, perje živalstvo, zoologija das Winterkleid, mirovanje živalstvo, zoologija die Winterruhe)

značílen (-lna -o) adj.

1. caratteristico, tipico, tipo; peculiare; inconfondibile, indicativo; pren. emblematico, publ. targato:
značilne poteze tratti caratteristici
značilen glas voce inconfondibile
značilen simptom sintomo idicativo
za Italijo značilna moda una moda targata Italia
stavba, značilna za secesijo un edificio di tipico stile secessione

2. mat. caratteristico:
teh. značilna krivulja curva caratteristica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pošta značilna številka prefisso
petr. značilna rudnina minerale caratteristico, fossile guida, fossile caratteristico
lingv. značilna fraza tournure
med. značilna znamenja bolezni stigmate
lingv. iron. značilen za levičarsko latovščino sinistrese

žurnál (-a) m rivista, giornale:
ilustrirani, modni, ženski žurnal giornale illustrato, rivista di moda, femminile
trg. ameriški žurnal giornale di contabilità, registro

отходить, отойти¹ odhajati, oditi; umikati se, umakniti se, odmakniti se; odtujevati se, odtujiti se; odstopati, odstopiti, odpasti, izginiti;
больной отходит (zast.) bolnik umira;
обедня отходит (zast.) služba božja gre h koncu;
мода отошла ni več v modi;
достояние отошло в чужие руки imetje je prešlo v tuje roke;
земля ещё не отошла zemlja se še ni otajala;
окна отошли okna niso več zamrznjena;
переводчик отошёл от подлинника prevajalec se je oddaljil od izvirnika;
сердце у него ещё не отошло jeza ga še ni minila;
он понемногу тошёл polagoma se je osvestil

последний najslabši; najhujši; zadnji;
в п. раз zadnjič;
это уж последнее дело! to je že od sile!, to je že prehudo!;
в. последнем счёте navsezadnje, naposled;
последняя мода najnovejša moda;
п. сорт najslabša vrsta