Franja

ἁδρός 3 poln, dorastel, zrel, močen, velik, gost χιών.

ἀκμαῖος 3 (ἀκμή) poet. 1. dorastel, cvetoč, čvrst, močen, še ne utrujen; τὸ ἀκμαῖον τοῦ χειμῶνος najhujši del zime, sreda zime. 2. ob pravem času, pravočasno; ὡς ἀκμαῖος ἂν μόλοι.

ἀ-μαιμᾰ́κ-ετος 3 ep. poet. zelo dolg, močen ἱστός; neizmeren, nepremagljiv, velikanski χίμαιρα, πῦρ; strašen, besen κόραι.

ἀρβύλη, ἡ poet. močen črevelj, ki je pokrival celo nogo; drugi: voznikovo stojišče spredaj na vozu (Evr. Hip. 1189).

βαθύς, εῖα, ύ (βάθος) [fem. ion. βαθέη in βαθέα, comp. βαθύτερος, sup. βαθύτατος, ep. βάθιστος] 1. globok, visok, ἠιών globoko zajedena obala, φάλαγξ, bojni red, v katerem stoji več mož drug za drugim; pren. ὄρθρος rano jutro, νύξ pozna noč, φρήν globok, κατὰ φρένα v globočini srca, ἤθεα moder, pameten, resen. 2. gost ἀήρ, ὕλη, dolg, obilen τρίχες, silen, močen λαῖλαψ, rodoviten λήιον, χώρα. – adv. βαθέως.

βαρύς, εῖα, ύ [Et. iz g^wr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz g^wrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.

βιαστής, οῦ, ὁ (βιάζω) βιᾱτής, οῦ, ὁ (βιάω) poet. nasilen, silovit NT; silno močen, junak.

βριαρός 3 ep. težek, trden, močen.

δεξιό-σειρος, ὁ (σειρά) poet. desni izmed dveh stranskih konj četverovprežnega voza, ki nista bila vprežena v jarem; ta je moral biti posebno hiter in močen, ker je moral napraviti pri dirkah najdaljšo pot; zato tudi pren.: Ἄρης zanesljivi ali mogočni pomočnik (Sof. Antig. 140).

δυνατός 3 (adi. verb. od δύναμαι) 1. act. zmožen a) močan, krepak, čvrst, jak, τινί na (v) čem, δυνατὸς γίγνομαι, εἰμί morem; b) sposoben, spreten, pripraven, vešč, izveden z inf.; c) mogočen, vpliven, ugleden, plemenit; οἱ δυνατοί boljarji, plemenitniki, lat. optimates; χρήμασιν δυνατός premožen. 2. pass. mogoč, močen, δυνατόν ἐστι z inf. ali aee. c. inf., εἰς, κατὰ τὸ δυνατόν, ἐκ τῶν δυνατῶν, ἀπὸ τοῦ δυνατοῦ po možnosti, po močeh; ὡς (ᾗ, ὅσον) δυνατόν s sup. kolikor je mogoče, kar; ὁδὸς δυνατὴ πορεύεσθαι hoden, zložen. – τὸ δυνατόν možnost, moč, τὰ δυνατά kar je mogoče, kar se da izvršiti. – adv. δυνατῶς zelo, močno, δυνατῶς ἔχει možno, mogoče je, sme se.

ἐγ-κρατής 2 (κράτος) 1. ki dobro drži, krepek, trden, močen σώματα. 2. a) ki ima kaj v svoji oblasti, ki obvlada, vodi, gospodar, vladar, τινός česa; ἐγχρατὴς γίγνομαί τινος spravim kaj v svojo oblast, polastim se česa; ναὸς ἐγκρατῆ πόδα vrv, ki vlada ladjo = jadrna vrv; οἱ ἐγκρατεῖς (παίδων) ki imajo (deklice) v svoji oblasti; b) ki ima sebe v oblasti, zdržen, zmeren, τινός v čem. – adv. -τῶς krepko, zmerno ἄρχω.

ἐν-εργής 2 delaven, močen, krepek NT.

ἐν-εργός 2 (ἔργον) 1. delaven, močen, krepek, odločen, vrl. 2. plodovit, rodoviten, izdaten; χρήματα obrestonosen.

ἐν-ισχύω 1. trans. potrjujem, krepčam NT. 2. intr. okrepčam se, sem močen NT.

ἐπ-αυξάνω, ἐπ-αύξω povrhu še (po)množim, pospešujem, poveličujem: pass. postanem močen, opomorem si, ojačim se.

ἐρι-σθενής 2 (σθένος) ep. (vele)silen, (zelo) močen, mogočen.

ἐρρωμένος 3 (pt. pf. pass. od ῥώννυμι) okrepljen, krepek, močen, zdrav, hraber, pogumen, odločen; τὸ ἐρρωμένον moč, odločnost. – adv. -ένως krepko, pogumno, odločno; comp. -νέστερον in -νεστέρως.

εὔ-ρωστος 2 (ῥώννυμι) močen, krepek, zdrav, odločen, pogumen.

εὔ-τονος 2 (τείνω) napet, krepek, močen, silen. – adv. -τόνως trdo, glasno NT.

εὐ-τραφής 2 poet. ἐυ-τρεφής 2 ep. (τρέφω) dobro rejen, dobro odgojen, močen, krepek ξένος.