Franja

s polnimi pljuči frazem
(na vso moč) ▸ teli tüdőből, teli torokkal, teljes gőzzel
Uf, kako se je drl, s polnimi pljuči. ▸ Uff, hogyan kiabált, teli torokból.
V času počitnic si vsak želi s polnimi pljuči uživati na svojem vrtu. ▸ Az ünnepek alatt mindenki teljes gőzzel ki akarja élvezni a kertjét.
Državni zbor bo do poletnih parlamentarnih počitnic lahko delal s polnimi pljuči. ▸ Az Országgyűlés a nyári szünetig teljes gőzzel dolgozhat.

sposobnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Fähigkeit, die Tüchtigkeit

2. za kaj: die -fähigkeit (adsorbcijska Adsorptionsfähigkeit, pravdna [Prozeßfähigkeit] Prozessfähigkeit, poslovna Geschäftsfähigkeit, pravna Rechtsfähigkeit, za delo Erwerbsfähigkeit, koncentracije Konzentrationsfähigkeit, ljubiti Liebesfähigkeit, mišljenja Denkfähigkeit, priseči Eidesfähigkeit, za presojo Urteilsfähigkeit, za sklepanje kolektivnih pogodb Tariffähigkeit)

3. (usposobljenost) die Befähigung, -befähigung (za poučevanje Lehrbefähigung)

4. (moč) das -vermögen (ločilna Auflösungsvermögen, miselna Denkvermögen, prebojna Durchdringungsvermögen, dojemanja Begriffsvermögen, izražanja Ausdrucksvermögen, vživljanja Einfühlungsvermögen, sučna Drehungsvermögen); die -kraft (lomna Brechkraft)
sposobnost uveljavljanja das Durchsetzungsvermögen, die Durchsetzungskraft

5. (kapaciteta) die -kapazität (zadrževanja vode Wasserkapazität); (možnost) die -barkeit (barvanja Färbbarkeit, mešanja Mischbarkeit, strjevanja Gerinnbarkeit)

6. tehnična: die -tüchtigkeit (letenja die Lufttüchtigkeit, za plovbo Seetüchtigkeit, za vožnjo Fahrtüchtigkeit); osebna: die -tauglichkeit (za vožnjo Fahrtauglichkeit)

7. moralna: die -würdigkeit (kreditna Kreditwürdigkeit)

8.
sposobnost za vojaško službo die Diensttauglichkeit, Militärtauglichkeit, Wehrfähigkeit

9.
plačilna sposobnost Zahlungsfähigkeit, die Solvenz

10.
sposobnost za življenje Lebensfähigkeit, Lebenstauglichkeit, die Lebenseignung
izpad sposobnosti za kaj: medicina die Schwäche, Funktionsschwäche
|
biti odvisen od svojih sposobnosti auf sich selbst gestellt sein
razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
razvoj lastnih sposobnosti die Selbstentfaltung
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können

sŕčen¹ (-čna -o) adj. di, del cuore, cardiaco; ekst. del cuore, sentimentale, amoroso:
srčni utrip battito cardiaco
med. srčni bolnik malato di cuore
srčni napad attacco cardiaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srčna astma asma cardiaca
srčna kap colpo apoplettico
srčna mišica muscolo cardiaco
med. srčna napaka vizio cardiaco
med. srčna nevroza nevrosi cardiaca
med. srčni infarkt infarto cardiaco
med. srčni kolaps collasso cardiaco
med. srčni krč angina pectoris
med. srčni spodbujevalnik segnapassi, pace maker
anat. srčni preddvor atrio
anat. srčni prekat ventricolo
anat. srčni pretin setto
igre srčna desetica dieci di cuori
bot. srčna korenina radice principale
bot. srčna moč tormentilla (Potentilla erecta)
srčne zadeve faccende del cuore
srčne težave pene amorose
srčna dobrota bontà del cuore
srčna želja desiderio ardente
sesti na srčno stran sedersi alla sinistra

steznik|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (srčna moč) die Blutwurz

strínjati (-am)

A) imperf.

1. serrare, stringere (le file)

2. accomunare, assommare:
v sebi strinja moč in modrost assomma in sè forza e saggezza

B) strínjati se (-am se) imperf. refl. convenire, essere d'accordo; acconsentire, accordarsi (su):
v celoti se strinjati essere pienamente d'accordo
strinjati se v vsem consentire su tutto

stroj¹ [ô] moški spol (-a …) die Maschine (batni Kolbenmaschine, brusilni Schleifmaschine, cepilni Spaltmaschine, cestarski Straßenbaumaschine, delovni Arbeitsmaschine, etiketirni Etikettiermaschine, fakturirni Fakturiermaschine, frankirni Frankiermaschine, gradbeni Baumaschine, hladilni Kältemaschine, likalni Bügelmaschine, lupilni Entrindungsmaschine, Schälmaschine, mesilni Knetmaschine, molzni Melkmaschine, obdelovalni Werkzeugmaschine, papirni Papiermaschine, parni Dampfmaschine, Dampfkraftmaschine, pisalni Schreibmaschine, pisarniški Büromaschine, pogonski Kraftmaschine, polirni Poliermaschine, polnilni Lademaschine, pometalni Kehrmaschine, pomožni Hilfsmaschine, pralni Waschmaschine, predilni Spinnmaschine, računski Rechenmaschine, ravnalni Richtmaschine, rezalni Schneidemaschine, ročni Handmaschine, rotacijski Rotationsmaschine, seštevalni Addiermaschine, skobeljni Hobelmaschine, stavni Setzmaschine, škrobilni Schlichtmaschine, tesalni Behauungsmaschine, za kovičenje Nietmaschine, za lepljenje Anleimmaschine, za piljenje Feilmaschine, za razvijanje Entwicklungsmaschine, za vezenje Stickmaschine, za vtiskovanje črk Prägemaschine, za zemeljska dela Erdbaumaschine, tkalni Webmaschine, toplotni pogonski Wärmekraftmaschine, ulivalni Gießmaschine, usedalni Setzmaschine, vrtalni Bohrmaschine, vzbujalni Erregermaschine, zasekovalni Schrämmaschine, zgibalni Falzmaschine, žakardni Jacquardmaschine, žebljalni Nagelmaschine, žetveni Erntemaschine, žlebilni Rillmaschine); das Gerät (fotokopirni Fotokopiergerät, nakladalni Ladegerät; tudi izpeljano iz glagola: nakladalni Auflader, pulpirni der Pulper, za posipanje der Streuer, za trganje asfalta der Straßenaufreißer, vrtalni der Bohrer); velik stroj, naprava: das Großgerät, die Anlage, das Werk (vrtalni Bohrwerk)
pomivalni stroj der Geschirrspüler, der Spülautomat, die Geschirrspülmaschine
tiskalni/tiskarski stroj/stroj za tisk die Presse, Druckpresse, Druckerpresse, die Druckmaschine
(bankovcev Banknotenpresse)
stroj za uničevanje aktov der Reißwolf, Papierwolf
… stroja Maschinen-
(del das Maschinenteil, izkoriščenost die Maschinenauslastung, končnica das Maschinenendschild, konstrukcija die Maschinenkonstruktion, lom der Maschinenbruch, moč die Maschinenleistung, oskrba die Maschinenwartung, podnožje der Maschinengrundrahmen, der Maschinenfuß, poškodba/okvara der Maschinenschaden, smer teka die Maschinenrichtung, stojalo Maschinenständer, uporaba der Maschineneinsatz, vodenje die Maschinenbedienung, vodja/upravljavec der Maschinenführer, zmogljivost die Maschinenleistung)
lopa za stroje der Maschinenschuppen
delo s strojem die Maschinenarbeit
pogon s strojem der Maschinenantrieb
s strojem/stroji mit der Maschine
… strojev Maschinen-
(delovni čas die Maschinenarbeitszeit, hrup der Maschinenlärm, konstruiranje die Maschinenkonstruktion)
neodvisen od stroja maschinenunabhängig
delati pri stroju an der Maschine stehen

strokovn|i (-a, -o) Fach- (članek der Fachaufsatz, jezik die Fachsprache, krogi Fachkreise množina, nadzor die Fachaufsicht, odbor der [Fachausschuß] Fachausschuss, prevajalec der Fachübersetzer, sodelavec der Fachmitarbeiter, tisk die Fachpresse, učitelj der Fachlehrer, izobrazba die Fachbildung, Fachausbildung, knjiga das Fachbuch, knjižnica die Fachbibliothek, literatura die Fachliteratur, moč die Fachkraft, revija die Fachzeitschrift, skupina die Fachgruppe, šola die Fachschule, učiteljica die Fachlehrerin, založba der Fachverlag, žirija die Fachjury, besedilo der Fachtext, delo die Facharbeit, izobraževanje die Fachausbildung, področje der Fachbereich, poročilo der Fachbericht, svetovanje die Fachberatung, šolstvo das Fachschulwesen, vprašanje die Fachfrage, združenje der Fachverband)

stvaríteljski créateur

stvariteljski duh l'esprit créateur
stvariteljska moč puissance (ali énergie, activité) créatrice, (delovna) capacité ženski spol (ali puissance ženski spol) de travail, forces ženski spol množine

stvaríteljski creador

stvariteljska moč fuerza f creadora
stvariteljski duh genio m (ali espíritu m) creador

sumníčiti to suspect (koga česa someone of something); ZDA pogovorno to suspicion (someone of something)

njega ni moč sumníčiti he is above suspicion

suròv crudo ; (neobdelan) bruto ; (grobo obdelan) toscamente labrado ; (o kamnu) tosco, sin labrar ; fig inculto; grosero, tosco, zafio; brutal

v surovem stanju en bruto, sin elaborar
surov bombaž (volna) algodón m (lana f) en rama
surov človek bruto m, individuo m grosero
surov diamant (juta, sladkor) diamante m (yute m, azúcar m) en bruto
surovo jajce huevo m crudo
surove kože pieles f pl verdes, cueros m pl crudos
surova moč, sila fuerza f bruta
surovo maslo mantequilla f
surova svila seda f cruda
surovo usnje cuero m bruto
surovo jeklo (železo) acero m (hierro) m (en) bruto

svetílen light (-); lighting; luminous; illuminative

svetílna boja pomorstvo light buoy
svetílna bomba fotografija flash; vojska, aeronavtika flare, parachute flare
spustiti svetílno bombo to drop a flare
svetílna naprava lighting appliance
svetílni plin coal gas
zastrupitev s svetilnim svetílnom coal-gas poisoning
svetílen, svetílna moč power, luminosity
svetílna raketa vojska Very light, signal rocket

števil|o² srednji spol (-a …)

1. živali, rastlin na ozemlju, zaposlenih v podjetju: der Bestand (Tierbestand, Pflanzenbestand, Personalbestand); rib v ribniku ipd.: der Besatz

2. bakterij v vodi ipd.: die Belastung (Bakterienbelastung)

3. vozil na časovno enoto: das Verkehrsaufkommen, Fahrzeugaufkommen

4. (številčna moč) osebja, enote: die Stärke (Personalstärke, Truppenstärke)
število vojakov v enoti po načrtu Soll-Stärke
število učencev v razredu Klassenstärke

5.
porast števila … der -zuwachs
(glasov Stimmenzuwachs, rojstev Geburtenzuwachs)

teč|i¹ [ê] (-em) človek, žival: laufen; pogovorno, posebno ironično: rennen; sich im Laufschritt bewegen, zelo hitro: stürmen; rekreacijsko: joggen
teči v drncu traben
teči v cikcaku Haken schlagen
teči k zulaufen auf
teči naproti komu (jemandem) entgegenlaufen
na vso moč teči sich die Seele aus dem Leib rennen
(mimo vorbeilaufen (an), naprej weiterlaufen, pred druge vorlaufen, navzdol/dol hinunterlaufen, noter hineinlaufen, hineinrennen, okoli herumlaufen, stran fortlaufen, davonlaufen, ven hinauslaufen, hinausrennen, za nachlaufen, hinterherlaufen)
lagati, kot pes teče lügen wie gedruckt, das Blaue vom Himmel lügen
zibelka mu je tekla … seine Wiege stand …

telésen bodily; corporal; corporeal; physical, material; fleshly

telésna kazen corporal punishment
telésna lepota physical beauty
telésna vaja physical exercise
telésno gibanje physical exercise
telésna straža bodyguard
telésni užitki (jedi itd.) creature comforts pl
kraljevi telésni zdravnik physician in ordinary of the king
telésna moč physical strength
telésna poškodba bodily harm (ali injury)
telésna preiskava body search
telésna nega hygiene, beauty culture

tézen à thèse

tezna drama pièce ženski spol à thèse; de traction
tezna moč force ženski spol de traction

típka (-e) f

1. (na instrumentu, na pisalnem stroju) tasto:
udarjati po tipkah battere i tasti
pritisniti na tipko battere il tasto
(na računalniku) tipka za vrnitev tasto di rinvio
tipka za moč udarca regolatocco
tipka za razmik spaziatrice
tipka za zaustavitev tasto di arresto

2. ekst. teh. pulsante; bottone

tonsk|i¹ [ó] (-a, -o) Ton- (inženir der Toningenieur, mojster der Tonmeister, studio das Tonstudio, tehnik der Tontechniker, moč die Tonstärke, lestvica die Tonleiter, tehnika die Tontechnik, ročica der Tonarm, slikanje die Tonmalerei)

traj|en (-na, -no)

1. dauerhaft, von Dauer; Dauer- (dražljaj der Dauerreiz, gozd der Dauerwald, lesk der Dauerglanz, lom der Dauerbruch, magnet der Dauermagnet, učinek die Dauerwirkung, nalog der Dauerauftrag, klobasa die Dauerwurst, moč die Dauerleistung, naselitev die Dauersiedlung, natega der Dauerzug, oblika die Dauerform, obremenitev die Dauerleistung, poškodba die Dauerschädigung, rešitev die Dauerregelung, spora die Dauerspore, ozdravljenje die Dauerheilung, pecivo die Dauerbackware, tkivo das Dauergewebe)

2. (trajen) permanent; (nenehen) fortwährend; dež, mraz ipd.: anhaltend, andauernd

3. (ki ostane) bleibend; učinek: nachhaltig

4. (obstojen) haltbar, beständig, von Bestand; alterungsbeständig, tehnika -echt (na svetlobi lichtecht)
biti trajen Bestand haben/von Bestand sein, (ne pokvariti se) sich halten

5. rastlinstvo, botanika ausdauernd, perennierend

trátiti (-im) imperf. spendere, sprecare, sciupare, consumare, dilapidare, perdere:
tratiti denar spendere denaro
tratiti moč perdere la forza
tratiti čas perdere tempo