Franja

donner [dɔne] verbe transitif da(ja)ti, podariti; razdeliti; izdati (ukaz); navesti (vzrok); prepustiti; podeliti (naslov); prinesti (sadove, dokaze); priskrbeti; povzročiti; izročiti, prenesti; zaupati; posvetiti, žrtvovati; sporočiti, od sebe dati, na dan prinesti; izraziti (mnenje); théâtre predvajati; prirediti; pripisati, prisoditi; predpisati, diktirati; (po)kazati; imeti (predavanje); izdati (knjigo); populaire izdati (quelqu'un koga); verbe intransitif donašati, biti donosen; zaleteti se (contre proti, v), zadeti, zapeljati (dans, à v, na); verjeti (dans quelque chose čemu); gnojiti se; naleteti (à na), zadeti, trčiti (sur na); planiti (sur na); gledati na, biti obrnjen proti (okno, soba); (za)lajati (pes); automobilisme spustiti se v tek; sijati (sonce); padati (senca)

se donner vda(ja)ti se; posvetiti se; théâtre biti predvajan, predvajati se; pripisovati si, dajati si, izdajati se (pour za)
les fenêtres donnent sur la rue okna so obrnjena, gledajo na ulico
cet arbre a bien donné cette année to drevo je letos dobro obrodilo
il n'est pas donné à tout le monde de faire un tel voyage ni dano vsem, da bi napravili tako potovanje
quel âge me donnez-vous? za koliko starega me cenite, me imate?
je vous le donne en dix, cent, mille (à deviner) stavim 10, 100, 1000 proti eni, da tega ne uganete
donner l'alarme alarmirati; poklicati k orožju, dati znamenje za pripravljenost; opozoriti
donner l'assaut napasti, jurišati
donner atteinte à quelqu'un škodovati komu
donner audience à quelqu'un poslušati koga
donner avis (commerce) avizirati (de o)
donner une bataille biti bitko, spustiti se v bitko
la donner belle à quelqu'un natvesti komu kaj
donner du bénéfice dajati, prinašati dobiček
donner le bonjour voščiti dober dan
donner des bornes à quelque chose postaviti čemu meje
donner au but zadeti v cilj
donner la chasse à quelqu'un, quelque chose loviti, goniti koga, kaj
la donner chaude à quelqu'un komu strah v kosti pognati; prestrašiti koga
donner une chose pour certaine, pour vraie zatrjevati, da je stvar zanesljiva, resnična
donner congé à quelqu'un odpovedati komu, odsloviti koga
on le donne pour coupable imajo ga za krivega
donner son consentement privoliti, soglašati
en donner de toutes les couleurs pripovedovati roparske zgodbe
donner un coup zadati udarec, udariti
donner un coup d'épaule à pomagati komu
donner un coup de téléphone à quelqu'un poklicati koga po telefonu, telefonirati komu
donner libre cours pustiti prosto pot, ne zadrževati
donner de cul et de tête (familier) vpreči se v kaj, pošteno se lotiti, poprijeti; (figuré) pljuniti v roke
donner décharge à quelqu'un razbremeniti koga
donner dedans (figuré) pasti v kaj, nasesti, doživeti razočaranje
je me demande ce que ça va donner sprašujem se, kaj bo iz tega
donner du (traître) à quelqu'un koga (izdajalca) imenovati
donner un effet rétroactif à quelque chose dati čemu retroaktivno veljavo
donner de l'effroi prestrašiti
donner à entendre dati razumeti, dati komu sklepati
donner de l'espoir dajati upanje
donner en gage zastaviti
donner des gages de quelque chose jamčiti, biti porok za kaj
en donner (d'une), à garder, donner une baie à quelqu'un natvesti (jo) komu, nalagáti, potegniti koga
donner au hasard prepustiti slučaju
donner son heure določiti čas
pourriez-vous me donner l'heure? bi mi lahko povedali, koliko je ura?
donner de l'humeur à quelqu'un spraviti koga v slabo voljo, vznejevoljiti, ozlovoljiti koga
donner de l'inquiétude à quelqu'un vznemirjati koga
donner de la joie (raz)veseliti
donner jour à quelqu'un pomagati komu k uspehu
donner jour à un enfant dati življenje otroku, roditi otroka
donner ses huit jours odpovedati (službo, stanovanje)
donner un jour à quelqu'un določiti komu dan
donner lecture de quelque chose prebrati kaj
donner lieu à quelque chose povod dati za kaj, povzročiti kaj
en donner du long et du large, tout du long de l'aune à quelqu'un pretepsti, premikastiti koga; osmešiti; obrekovati koga
donner la main podati roko, podpirati (à quelqu'un koga)
donner du mal, du fil à retordre delati preglavice
donner (une maladie) à quelqu'un okužiti koga (z boleznijo)
donner en mariage dati za ženo
donner dans le moderne imeti okus, veselje za moderno
donner tout au monde pour dati vse, svoje zadnje za
donner la mort à quelqu'un ubiti, usmrtiti koga; veliko bolečino komu povzročiti
donner naissance (figuré) poklicati v življenje (à quelque chose kaj), povzročiti
donner sur les nerfs iti na živce
ne pas donner une obole de (figuré) počene pare ne dati za
donner dans l'œil, dans la vue (figuré, familier) v oči zbosti ali pasti
donner un œuf pour un bœuf z majhnim darilom skušati dobiti večje darilo
donner sa parole trdno obljubiti, dati svojo besedo
donner passage, libre cours à quelque chose pustiti prosto pot čemu
donner de la peine à quelqu'un povzročati komu trud
donner à penser, à songer, à réfléchir dati misliti
donner dans le piège, dans le panneau ujeti se v past
donner en plein, à fond dans quelque chose strastno, vneto se predajati čemu
donner une poignée de main à quelqu'un stisniti komu roko
donner prise à quelque chose izpostaviti se čemu, biti ranljiv v
rien ne donne à la critique nič se ne izpostavlja kritiki
donner raison, tort à quelqu'un prav, neprav komu dati
donner rendez-vous à quelqu'un določiti sestanek s kom, naročiti koga
donner de bons résultats dati dobre rezultate, obnesti se
donner son reste à quelqu'un (familier) zadati milostni udarec, uničiti, ugonobiti koga
donner le sein à l'enfant dojiti otroka
donner un siège ponuditi stol
donner de la tête contre les murs zaleteti se z glavo v zid
donner tête baissée (ali: basse) dans (figuré) planiti, zagnati se v
je donne ma tête à couper glavo si dam odsekati
je ne sais où donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
donner la torture à quelqu'un dati koga na natezalnico, mučiti ga
donner dans la vue sijati v obraz, bleščati
le voleur a donné ses complices (populaire) tat je izdal sokrivce (à la police policiji)
donner un mauvais tour à quelqu'un ošteti, ozmerjati koga
donner à tout vse (mogoče) začeti
donner la vie, le jour à un enfant roditi otroka
s'en donner zelo se zabavati
se donner des airs, de grands airs (zelo) se postavljati, delati se imenitnega
se donner le bras iti z roko v roki, pod roko se držati
se donner une entorse izviniti si nogo
se donner une indigestion pokvariti si želodec
se donner du mal truditi se, napenjati se, mučiti se
se donner la mort vzeti si življenje
se donner le mot dogovoriti se
se donner pour un progressiste delati se naprednjaka
se donner de la peine da(ja)ti si truda
se donner pour un médecin izdajati se za zdravnika
se donner en spectacle razkazovati se
se donner une vie agréable, du bon temps privoščiti si lepo življenje
donner et retenir ne vaut (proverbe) podarjeno je podarjeno
donner, c'est donner; reprendre, c'est voler (proverbe) podariti je podariti; vzeti nazaj pa je isto kot ukrasti

dot² [dɔt] prehodni glagol (about, along, down, in, with)
s pikami posejati

to dot one's i's and cross one's t's biti pretirano natančen, loviti pičice na i
to dot a man one udariti koga
dotted line pikčasta črta

Fangen, das, von Wild: lovljenje, lov, odlov; Fangen spielen loviti se

fatīgō -āre -āvī -ātum (iz *fatis upehanost in agō; prim. fatim, adfatim, fessus (nam. *fassus))

1. do upehanosti gnati, goniti, poditi, dreviti: equos V., Vop., quadrupedem citum ferratā calce V., armenta sole V., cervos iaculo cursuque V., iuvencûm terga hastā V., iumenta Iuv.; pren.: deus fatigat os rabidum (vatis) V.; occ. utruditi, upehati;
a) telesno: in iactando membra Lucr., pugnā atroci se f. L., saevientem fatigat contumacia Col., f. famulas velleribus Val. Fl., vocem Q., Graecos bellis Iust.; pesn.: dentemque in dente fatigat O. in neprestano drgne, lolium tribialique fatigant triticeas messes O. ne dajo pšenični žetvi uspevati; abs.: amoenum iter … minus fatigat quam … Q.; v pass.: itinere, magno aestu fatigati C., neque insomniis neque labore fatigari S., ludo et somno fatigatus H. iuga demere bobus fatigatis H., fatigati stando L.
b) duševno: ne plura enumerando fatigemus lectores N., taedio se fatigaturos hostem censebant L., haec brevior via discentem non … fatigabit Q., fortunam suam nimis onerando f. Iust.

2. pren.
a) zdelati, zmučiti, trapiti, pestiti, potreti, tlačiti, vznemiriti, nadlegovati; α) telesno: Creta per triennium Romanos exercitus fatigaverat Vell., f. ora osculis Val. Fl. ali dextram osculis T. neprestano poljubljati, nihil aeque quam inopia aquae fatigabat T.; pesn.: f. silvas V. nadlegovati gozdove (z neprestanim lovom) = neprestano v njih loviti, olli remigio diem noctemque fatigant V. neprestano (noč in dan) veslajo, Iuno mare, terras, caelum metu fatugat V. f. noctem Pr. brez spanja prebiti, prebedeti, sonitu vicina O. (o reki), arma Val. Fl. neprestano nositi; v pass.: fures non verbis, sed carcere fatigandi sunt Ci., verberibus, tormentis, igni fatigati Ci., fatigatus suppliciis S. ali fame N. corpore fatigabatur T. trpel je telesne bolečine, plebes acri annona fatigabatur T. β) duševno: f. aliquem verbis Ci., secundae res sapientium animos fatigant S., f. se S., aeternis consiliis animum H., gravior ira fatigat cunctantem T., cura me fatigat Cl.
b) occ. α) (s prošnjami) omehčati, nadlegovati, tiščati v koga, moledovati: cum per aliquos dies fatigassent singulos precibus L., Hersilia coniunx precibus raptarum fatigata L., prece quā fatigent virgines Vestam? H., gemitu maestāque f. voce Iovem, questu superos Val. Fl., deos votis T., aspernantem lacrimis T., querelis sociorum fatigari Iust.; tudi brez abl. (s čim?): divôm numen Lucr., numina Stat., deos T.; s finalnim stavkom: uti concederet a fratre fatigatus S., quos ego audio fatigare vos singulos, nequid de absente statuatis S.; z de: f. de profectione Amm. β) neprestano (z besedami) naganjati, priganjati koga, prigovarjati mu: socios fatigat: vigilate, viri! V. Martem fatigant V. burno zahtevajo boj. γ) koga vleči (zafrkavati), zbadati, dražiti: Sid., in conviviis iocis omnes f. Iuv.

fráča sling; (igrača) catapult

s fráčo metati to throw with a sling; to sling; to catapult
loviti (ptice) s fráčo to catapult
zadeti koga s kamnom s fráčo to hit someone with a stone from a sling
strel, met s fráčo sling
streljati s fráčo to fire a catapult

fur¹ [fə:] samostalnik
kožuhovina, krzno
medicina obloga na jeziku; kotlovec; vinski kamen, bersa

ameriško fo make the fur fly glasno se prepirati
fur and feather kožuharji in ptiči
to hunt fur loviti kožuharje

furtivamente skrivno, tatinsko

cazar furtivamente tatinsko loviti, biti divji lovec

Gimpelfang: auf Gimpelfang ausgehen (butce) loviti na limanice

give^*1 [giv]

1. prehodni glagol
da(ja)ti, darovati; izročiti, poda(ja)ti; dodeliti, podeliti
medicina okužiti, inficirati; plačati, povrniti; proizvajati; povzročiti, povzročati, zbuditi, zbujati; dovoliti, dopustiti; opisati, naslikati; posvetiti, posvečati se; sporočiti, povedati; žrtvovati; odreči se, opustiti; izreči sodbo (against)
donašati
pogovorno izdati

2. neprehodni glagol
dati; popustiti, popuščati, vdati se; (o cesti) peljati, voditi (into, on, on to)
(o oknu) gledati (on, on to, upon na)
biti prožen

to give o.s. airs dajati si videz, šopiriti se
to give it against s.o. odločiti se na škodo drugega
to give attention to paziti na
to give a bird izžvižgati
to give birth to roditi; figurativno povzročiti
to give chase zasledovati, loviti
to give a cry vzklikniti
to give credit zaupati, verjeti
to give into custody izročiti policiji
to give a damn for prav nič ne marati
to give a decision odločiti zadevo
to give s.o. his due dati komu, kar mu gre
to give ear to poslušati, uslišati
to give evidence pričati
to give the gate odpustiti iz službe
to give the go-by ne upoštevati, prezirati
to give a good account of o.s. dobro se izkazati
ameriško to give as good as one gets poplačati enako z enakim
to give ground umakniti se
to give a guess ugibati
to give it to s.o. grajati, dati komu popra
to give judgement (ali sentence) izreči sodbo
to give a jump poskočiti
to give to know sporočiti
to give a laugh zasmejati se
figurativno to give a lift pomagati; ameriško vzeti s seboj (v vozilo)
to give one's love (ali regards) dati koga pozdraviti
to give a look pogledati
it's a matter of give and take roka roko umiva
to give o.s. (ali one's mind) to s.th. posvetiti se čemu
to give notice sporočiti; dati odpoved (iz službe)
to give place umakniti se
to give one's respects to s.o. priporočiti se komu
to give a ring poklicati po telefonu
to give rise to povzročiti; zbuditi željo
to give a Roland for an Oliver vrniti milo za drago
to give the sack to s.o. odpustiti koga
pogovorno to give the show away izdati skrivnost
to give the slip izmuzniti se
to give a start planiti
to give it straight to s.o. naravnost komu povedati
to give thanks zahvaliti se
to give the sack (ali boot, mitten) odpustiti iz službe
to give tit for tat enako z enakim poplačati
to give tongue (ali voice) oglasiti se; zalajati
to give trouble povzročati sitnosti
to give o.s. trouble potruditi se
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to give vent dati si duška

glodavec samostalnik
(žival) ▸ rágcsáló

gloire [glwar] féminin slava; ponos, dika; čast; sijaj; gloriola, glorija, svetniški sij, obstret; slavna oseba

gloire éternelle večna slava
à la gloire de quelqu'un v slavo, v čast komu
gloire à ...! slava, čast (komu)!
avide de gloire slavohlepen
couvert de gloire ovenčan s slavo
passion féminin de la gloire slavohlepnost
temple masculin de la gloire hram slave
courir après la gloire loviti slavo
se couvrir de gloire ovenčati se s slavo
être au sommet de la gloire biti na vrhuncu slave
se faire gloire de quelque chose biti ponosen na kaj, ponašati se z
mettre sa gloire à, en quelque chose svojo čast staviti za kaj
rendre gloire à quelqu'un, quelque chose, chanter la gloire de quelqu'un, quelque chose slaviti koga, kaj, poveličevati
rendre gloire à la vérité izkazati čast resnici
tirer gloire de imeti slavo od
travailler pour la gloire delati za slavo, za čast, brez materialnih koristi

grasp¹ [gra:sp]

1. prehodni glagol (at)
prijeti, pograbiti
figurativno razumeti, doumeti

2. neprehodni glagol
segati
figurativno prizadevati si za kaj

to grasp the nettle ugrizniti v kislo jabolko, pogumno se lotiti
to grasp at a straw prijeti se vsake bilke
to grasp the shadow and let go the substance loviti senco in ne videti dejanskega stanja
grasp all, lose all kdor hoče dobiti vse, zgubi vse

greifen (griff, gegriffen)

1. in die Hand usw. nehmen: prijeti, prijemati, zagrabiti, grabiti; einen Dieb: prijeti; poseči, greifen nach seči po, poseči po; nach den Waffen greifen seči po orožju

2. eine Note, einen Akkord: udariti (akord), in die Tasten greifen udariti po tipkah

3. ans Herz: iti do (srca)

4. Maßnahmen: učinkovati

5. greifen in seči v, poseči v, segati v; prilegati se (čemu); in die Tasche greifen seči v žep; tief in die Tasche greifen müssen morati poseči globoko v žep; ins Land greifen eine Bucht: segati v, zajedati se v um sich greifen širiti se, razširiti se; jemandem unter die Arme greifen priskočiti (komu) na pomoč; zu hoch/niedrig greifen oceniti/ocenjevati previsoko/prenizko; nach dem Strohhalm greifen loviti se za slamico; aus der Luft gegriffen iz trte izvit; mit den Händen zu greifen očitno, jasno; sich an den Kopf greifen prijemati se za glavo

haleine [alɛn] féminin sapa, dih

haleine forte, mauvaise neprijeten duh iz ust
hors d'haleine zasopel, brez sape
sans haleine čisto izčrpan
tout d'une haleine vse v eni sapi
ouvrage masculin de longue haleine dolgotrajno delo
courir à perdre haleine na vso moč teči
être en haleine biti v polnem delu
perdre haleine ob sapo priti
prendre haleine sapo loviti, zajeti
reprendre haleine spet k sapi priti, oddahniti si
tenir quelqu'un en haleine držati koga v napetosti, negotovosti o nadaljnjem razvoju dogodkov, pritegovati njegovo stalno pozornost

Haschen: Haschen spielen loviti se

hauriō -īre, hausī, haustum, pt. fut. haustūrus, pa tudi hausūrus: V., Sil., Stat., Cl. (haurio nam. hausio)

I.

1. črpati, zaje(ma)ti: aquam ex puteo Ci., de dolio Ci. (gl. dolium) lymphas de gurgite V., liquores, undas O., manūs haustā … abluit undā O.; occ. (kri) preli(va)ti: sanguinem Ci., Lucan., Ps.-Q., hauriendus aut dandus est sanguis L. moramo (tujo) kri prelivati ali (svojo) dati, h. cruorem O., multum sanguinis Cu.

2. metaf. zaje(ma)ti = povze(ma)ti, posneti: ex natura ipsa hausimus legem Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., ut ea a fontibus potius hauriant, quam rivulos consectentur Ci., fontes adire et haurire praecepta H., h. de faece Ci. zajemati iz brozge = vzeti od slabih govornikov, ex vano h. L. iz nezanesljivih virov povzeti (o zgodovinopiscih); occ. vzeti, jemati, nab(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati: sumptum ex aerario Ci., aurum ex Syriae gazis Ci., arbusta ab imis radicibus Lucr. izruvati, ex parvo H., pulverem palmis O., pulvis haustus O., Hecabe hausit inque sinu cineres secum tulit Hectoris haustos O., terraeque immurmurat haustae O. v izgrebeno zemljo, haurit arenas ungulā Stat. razriva pesek, se globoko vdira v pesek.

II.

1. izčrpati, zajeti: totiens haustus crater O. iz katerega se je tolikokrat zajelo; occ. izprazniti, izpiti: pateram V., pocula ore O., illi avide exceptum pateris hausere cruorem Val. Fl.; pren.: calamitatem Ci. ali dolorem Ci., Sil. izpiti čašo nesreče, voluptatem Ci., T. ali libertatem L. uživati, supplicia scopulis V. pretrpeti.

2. metaf.
a) izsrkati, izsesati, oslabiti, zapraviti: Italiam … faenore hauriri T., non … profligator, ut plerique sua (svoj denar) haurientium T., h. Latium Sil. premagati, patrias opes Mart.
b) dokončati, dovršiti: medium sol igneus orbem, hauserat V., vastum h. iter Stat.
c) (telesne dele) odpreti, predreti, prebosti: ictu ventrem atque inguina L., latera ac ventres equorum cornibus Lucr., latus gladio V., Cu., haerenti latus O., latus Hiberi, latus ense Sil., rostro femur O., pectora ferro O., pectus gladio Quadr. fr., iugulus Caesaris haustus Lucan., fama tradidit Camurium … inpresso gladio iugulum eius (sc. Galbae) hausisse T.; pesn.: non lumen, … loca luminis haurit O. ne iztakne oči, … prevrta le očesni jamici; pren.: cum … haurit corda pavor pulsans V. prešine, oslabi.

III.

1.
a) vase črpati, — vleči, zajemati, sprejemati, vsrkavati: alveus haurit aquas O. zajema vodo, cum primae lucem pecudes hausere V. = so se porodile, auras V. ali caelum h. Iuv. sapo loviti, dihati; pesn.: suspiratūs h. O. globoko dihati.
b) srebati, srkati, piti: accedere fontīs atque h. Lucr., hauriendum sanguinem … praebere L., quos (lacūs) si quis faucibus hausit O., h. aquam, humorem Cu., non respirare in hauriendo Plin., h. plurimum meri Suet., venenum Suet., Aur., potio hausta Suet., h. sanguinem caprinum Aur.
c) požreti, pogoltniti, použiti, zaužiti: ardentes ore carbones Val. Max., cibos integros Col., solidos cervos Plin.; pren.: semisomnos hausit flamma L., aggerem ac vineas … incendium hausit L., cunctos … incendium hausit T., Pompei theatrum igne fortuito haustum T. pogorelo, zgorelo, colonia igni hausta T., seu me … hauriet … ignis Val. Fl., progeniem hauserunt flammae Sil., multos hausere gurgites L., hauriuntur gurgitibus T., domus hausta fluctu est Val. Fl., arbores in profundum haustae (sunt) L. so se v globočino zvalila (padla), hauriri urbes terrae hiatibus Plin. pogreznila; pesn.: pariter pallor ruborque purpureas hausere genas Stat. = sta se po … licih razlili.

2. metaf. (z očmi, ušesi, duhom, srcem) „vsrkavati“, požirati, zaznati, hlastno sprejeti, navzeti se česa: oculis ea pectoris hausit O. je zaznal, vocem his auribus hausi V. ali auribus hausi talia dicta meis O. sem začul, slišal, v istem pomenu tudi brez auribus: strepitum exterritus hausit V., magnum sonantes haurit Val. Fl.; oculis auribusque haurire tantum gaudium L., quid eum non sorbere animo, quid non haurire cogitatione censetis? Ci. da ne pije v duhu na dušek, hoc animo hauri V. to si k srcu vzemi, animo spem inanem h. V. vdajati se praznemu upanju, haurit pectore ignes ali flammas latentīs hausit O. (v srcu) se mu je vnel plamen (skrivne) ljubezni, h. artes T., studium philosophiae acrius T. prevneto se baviti z … , expugnationes urbium … hauserant animo T. so se bili namenili, h. eloquentiam, ius, rem militarem T.

Opomba: Star. obl.: impf. act. haurībant Lucr., cj. pf. haurierint Varr. fr., ind. plpf. haurierant Vulg., pt. pf. haurītus Ap., pt. fut. haurītūrus Iuvenc., sup. haurītū Ap.

hound¹ [háund] samostalnik
lovski pes
figurativno podlež
ameriško, sleng fanatik

to follow (ali ride to) hounds loviti s psi
hare and hounds igra, pri kateri kdo pušča za seboj sledove
the hounds; ali pack of hounds trop psov (zlasti za lov na lisice)

hrána food; fare; nourishment, nutriment, article (s pl) of food; pabulum (često figurativno); (živež, živila) victuals pl, provisions pl, eatables pl, (knjižno) viand (s pl), žargon grub, ZDA žargon chow; (jed) dish, course, go; (obrok) meal; (v menzi, skupna) mess, commons pl; (predpisana) diet, dietary, regimen

brez hráne short of food, without food
redilna hrána nourishing food
obilna, mastna hrána rich food
domača hrána household fare
dobra hrána good fare
slaba hrána bad (ali poor) fare
lahka hrána light food
preprosta hrána plain food
koncentrirana (vitamizirana) hrána concentrated (vitaminized) food
osnovna, glavna hrána staple food
duševna hrána mental pabulum, intellectual sustenance, food for the mind
hrána za topove cannon fodder
hrána in obleka food and clothing
hrána in vsa oskrba all found
hrána in stanovanje board and lodging
brezplačna hrána in stanovanje free board and lodging
oskrba s hráno food supply
dodatek v hráni supplement in kind
pomanjkanje hráne food shortage, scarcity of provisions
uvoz hráne import(s) of food
oseba, ki si dela zaloge hráne (food) hoarder
prikrajšanje, zmanjšanje hráne food cuts pl
nezadostna hrána short commons
biti na hráni pri to board with
dobiti nekaj hráne za pod zob žargon to get some grub
angleška hrána mi ne diši I do not relish English cooking
hrána se kvari the food is going rotten (ali going bad, going off)
loviti, iskati hráno to forage for food
on mi daje hráno he supplies me with food, he provides my food
odtrgavati si hráno od ust to deny oneself food
vzeti koga na hráno to give someone board, to take someone as a boarder, to board someone
odtegovati si hráno to put oneself on short commons, to cut down on one's food

intorbidare

A) v. tr. (pres. intorbido)

1. kaliti:
intorbidare le acque pren. loviti v kalnem

2. pren. zmesti, zmračiti; zbegati; vznemiriti, vznemirjati

B) ➞ intorbidare, intorbidarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ intorbido) skaliti se; pren. zmesti se

Jagd, die, (-, -en) lov (auf na), hohe Jagd Jagd visoki lov; niedere Jagd Jagd nizki lov; Jagden, pl, vrste lova; figurativ lov, zasledovanje, pogon; figurativ direndaj, zmešnjava (war das eine Jagd! je bila to zmešnjava!); Jagd machen auf loviti, preganjati (koga, kaj); auf der Jagd nach etwas na lovu za (čim)