unit [jú:nit] samostalnik
enota
matematika enica
fizika osnovna enota za merjenje
vojska enota; baza, jedro
medicina doza, enota
ameriško šolsko, učno leto
bread unit enota (znamka) za (racionirani) kruh
unit pressure enota pritiska
unit price enotna cena
Zadetki iskanja
- univoltino agg. biol. ki rodi enkrat na leto (žuželka)
- vasìljica ž dial. masleni kruh, ki ga pečejo za Novo leto
- Versicherungsjahr, das, zavarovalno leto
- vierjährlich na štiri leta, vsako četrto leto
- v. J. (= vorigen Jahres) prejšnje leto
- Vorjahr, das, prejšnje leto; im Vorjahr v prejšnjem letu, lani
- Wahljahr, das, volilno leto
- Wendejahr, das, leto preobrata
- Wirtschaftsjahr, das, finančno leto
- yearling [jí:liŋ]
1. pridevnik
leto dni star, enoleten
2. pridevnik
enoletna žival (rastlina, otrok)
ameriško, vojska gojenec 2. razreda kadetnice - yearling [jœrliŋ] masculin leto star čistokrven konj
- yearlong [jí:lɔŋ] pridevnik
leto dni trajajoč; dolgoleten; ki traja leta - yearly [jí:li]
1. pridevnik
leten; ki se zgodi enkrat na leto ali vsako leto
2. prislov
letno, enkrat na leto, od leta do leta
yearly income, yearly output letni dohodek, letna proizvodnja - yester-year [jéstəji:]
1. samostalnik
poetično preteklo, lansko leto; preteklost, minuli časi
the snow of yester-year lanski sneg
2. prislov
lani, lansko leto, prejšnje leto - високосный год prestopno leto
- годовать (lj.) bivati eno leto
- полуторагодовалый poldrugo leto star
- à [a] préposition; spojitev à + lev au, à + lesv aux
1. dajalnik:
l'alcool nuit à la santé alkohol škoduje zdravju
2. posest, pripadnost:
ce stylo est à moi ta nalivnik je moj
il a une voiture à lui on ima svoj (lasten) avto
c'est à moi de l'aider moja dolžnost je, jaz sem na vrsti, da mu pomagam
3. kraj, razdalja, smer, cilj:
à Paris v Pariz(u)
à la campagne na deželi
aller à la ville iti v mesto
à l'entrée pri vhodu
à cinq kilomètres d'ici pet kilometrov od tod
de la tête aux pieds od glave do nog
jeter à l'eau vreči v vodo
se mettre à l'ouvrage lotiti se dela
se mettre à table sesti za mizo k obedu
tirer à sa fin iti h koncu, h kraju
4. čas: o, ob, v, na
à l'aube ob zori
au printemps spomladi
à demain! na svidenje jutri!
à l'heure qu'il est ob tej uri
à six heures ob šestih
à la longue sčasom(a)
à sa mort ob njegovi smrti
à ce moment v tem trenutku
louer à l'année najeti na leto
faire du cent à l'heure voziti (z avtom) 100 km na uro
renvoyer à huitaine odložiti za teden dni
5. način, sredstvo, orodje:
à la mode po modi
à mes frais na moje stroške
à vos souhaits! na zdravje! (rečemo osebi, ki je kihnila)
pas à pas korak za korakom
machine féminin à écrire pisalni stroj
vache féminin à lait molzna krava
aller à bicyclette, à pied iti s kolesom, peš
acheter à crédit kupiti na kredit
boire à la russe piti po rusko (eksati in odvreči kozarec)
blesser à mort smrtno raniti
pêcher à la ligne loviti ribe na trnek
se sauver à la nage rešiti se s plavanjem
vendre au poids prodajati na težo, po teži
6. cena:
à 5 francs po 5 frankov
à 10 francs la pièce po 10 frankov kos
au prix de fabrique po tovarniški ceni
à aucun prix za nobeno ceno, nikakor
à tout prix za vsako ceno
à moitié prix za polovično ceno
à vil prix za smešno nizko ceno
7. pred nedoločnikom:
j'ai à écrire moram pisati
maison féminin à vendre hiša na prodaj
il commence à lire začne brati
ce travail laisse à désirer to delo je pomanjkljivo
il est le premier à venir et le dernier à s'en aller on prvi prihaja in zadnji odhaja
à le voir, on dirait ... če ga človek vidi, bi rekel ...
8. vzkliki:
au feu! gori!
au diable! k vragu!
à moi! (semkaj) k meni!
au voleur! tat! primite tatu!
à la vôtre! na vaše zdravje! - absūmō -ere -sūmpsī (-sūmsī) -sūmptum
I.
1. docela porabiti (porabljati), (po)trošiti (naspr. parĕ,re): lumina (oculos) in fletūs Cat., duodecim milia in congiarium militum absumpta sunt Cu., absumptae in Teucros vires V., viribus absumptis O., purpura, quae teritur (se obnosi), quae absumitur L. se oguli, ungula in ungues absumitur O. preide v ...; occ. použi(va)ti, zauži(va)ti: vina H., mālis ambesas mensas ali membra V. z zobmi raztrgati, absumptis frugum alimentis L., humorem solis radii absumunt Plin., popijejo; pren.: satietatem amoris abs. Ter. naužiti se ljubezni (dosita).
2. pren.
a) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), pognati: rebus maternis atque paternis fortiter absumptis H., pecuniam libidine aut aleā abs. Sen. ph.
b) (čas) (po)tratiti, (po)trošiti, prebiti, preživeti (preživljati): absumo decipioque diem O., dies aliquot ibi frustra abs. L., tempus dicendo Ci. ali consultando L., quattuor horas dicendo L., diem segni navigatione L., biduum morando Cu., dies cunctatione absumitur T.
— II.
1. (po)grabiti, uničiti (uničevati), v pass. tudi = (iz)giniti: incendium domos absumpsit L., penates ignis absumpsit Sen. ph., curā absumitur Ter., corpus clade horribili absumptum extabuit Cl. (prevajajoč Sofoklov verz), Carthaginem flammis absumi sinere L. pustiti, da Kartagina zgori, lacrimis absumitur omnis O. ves gine od solz, classe vi tempestatis prope absumptā Suet., bis anno absumi umbras, absumpta hac observatione (znak) Plin.
2. pren. pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), (od)vzeti, jemati, (o boleznih, smrti) pograbiti, ugrabiti (ugrabljati), pob(i)rati: me absumite ferro ali animam quocumque leto V., plus hostium fuga quam proelium absumpsit, plures fames quam ferrum absumpsit, multos pestilentia absumpsit L., nisi mors eum absumpsisset L., alii alio leto absumpti L., sin absumpta salus V. (od)vzeta, izginula; vzrok smrti v abl.: multi mortales ferro ignique absumpti sunt L. mnoge ... je vzel ogenj in meč, absumi gurgitibus L. (sloveni act. z glag. požreti!), absumi morbo S., T. ali fame, pestilentiā, veneno L. ali febrium vi Amm. poginiti (poginjati), umreti (umirati) za čim, ali act.: bolezen, lakota ... pobere (pomori) koga; abs.: iamiam absumor Acc. fr., avunculus nuper absumptus erat L. je umrl, od tod: absumptus est Pl. izgubljen je, po njem je, tako tudi: absumpti sumus Pl.