Franja

mehki listavci stalna zveza
gozdarstvo (tržna skupina lesa) ▸ lágy lombos fa

minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.

1. passare, scorrere:
čas hitro mineva il tempo passa veloce

2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)

3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia

4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
pren. vse pride, vse mine tutto passa

modrikavost samostalnik
1. medicina (bolezensko stanje) ▸ szederjesség
Sopomenke: cianoza

2. (o obarvanosti) ▸ kékesség
Vendar takšne spremembe v barvi ne dosežejo vse žabe – modrikavost je le domena samcev. ▸ Azonban nem minden béka mutat ilyen színváltozást – a kékesség a hímek kiváltsága.
Modrikavost lesa po njegovem mnenju pomeni od 15 do 20 evrov na m3 manjšo vrednost lesa. ▸ Véleménye szerint a fa kékessége köbméterenként 15–20 euróval csökkenti az értékét.

nāvia -ae, f (nāvis)

1. plovilo iz enega kosa lesa, brod, čoln, ladja: harundinum fissa internodia veluti navia binos et quaedam ternos etiam vehant Mel., unde hodieque aleatores posito nummo opertoque optionem collusoribus ponunt enuntiandi, quid putent subesse, caput, aut navem: quod nunc vulgo corrumpentes naviam dicunt Aur., aut capita aut naviam Paul. Nol., aes ita fuisse signatum hodieque intellegitur in aleae lusu, cum pueri denarios in sublime iactantes capita aut navia lusu teste vetustatis exclamant Macr. (gl. tudi caput).

2. metaf. posoda iz enega kosa lesa, nekak čeber, kad, kopanja: navia est uno ligno exculpta, ut navis, quo utuntur alveo in vindemia Fest.

nékaj (nečésa)

A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

B) nékaj adv.

1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno

obdeláva (-e) f

1. agr. coltivazione; coltura:
obdelava zemlje s kmetijskimi stroji coltivazione della terra con macchine agricole

2. lavorazione; trattamento:
obdelava lesa, kamna lavorazione del legno, della pietra

3. elaborazione; trattamento:
strojna obdelava podatkov elaborazione meccanica dei dati
obdelava nekaterih vprašanj esame di alcune questioni
inform. avtomatska obdelava podatkov trattamento automatico delle informazioni

4. teh. trattamento:
mehanska, toplotna obdelava trattamento meccanico, termico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
groba obdelava sgrossamento
inform. obdelava besedil word processing
teh. obdelava na stružnici tornitura
možnost obdelave plasmabilità

òbornī -ā -ō oborni: -a vrata lesa

oljkov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ olajfa, olajSopomenke: oljčen

2. (izdelan iz lesa oljke) ▸ olajfa

operor -ārī -ātus sum (opus)

I. intr.

1. ukvarjati se, baviti se, pečati se s čim, opraviti (opravljati) kaj, delo (opravilo) imeti, delati; z dat. commodi: Col., Tib., Icti. idr., scholae operatus Q., studiis Dianae O., suboles liberalibus studiis operata T., connubiis arvisque novis operata iuventus V. s sklepanjem zakonov in razdelitvijo zemljišč, miles caedendis materiis operatus T. s sečnjo stavbnega lesa; z in z abl.: in agro Icti., in cute curandā H., in excolendo iure amicitiae Val. Max.; abs.: seniores intus operantur Plin.; subst. operantes graditelji utrdb, okopov, okopniki: operantium clamor T.; operati rudarji: rimae … opprimunt operatos Plin.

2. occ. kot relig. t.t. opravljati kako bogoslužno opravilo, darovati, opravljati daritev, žrtvovati, božanstvu služiti: Tib., Sil., Afr. ap. Non., Non., Lact. idr., Cynthia iam noctes est operata decem Pr., sacris operatus L., superstitionibus L. opravljati praznoverske običaje, Libero patri Cu., iustis operata divis H., sacra refer Cereri latis operatus in herbis V., aliis (sc. prodigiis) procurandis prope tota civitas operata fuit L. s spravnimi daritvami drugih (nesrečnih znamenj) so imeli opravek skoraj vsi državljani, skoraj vsi državljani so opravljali pokoro, operatus in arvis V. žrtvujoč po lokah, vidit se operatum T. videl se je (v snu) žrtvujočega; od tod darovati = vbogajme da(ja)ti, da(ja)ti miloščino, podariti (podarjati): Cypr. idr. Eccl.

3. metaf. (o neživih stvareh) delovati, učinkovati: quod (sc. venenum) cum minus operaretur Lamp., pactum non debere ad sui dispendium operari Cod. I. —

II. trans.

1. obdelovati: quanti operantur terram et exercent vomere Hier.

2. izdel(ov)ati, (na)pisati: Graecam scripturam Aug.

3. vršiti, izvršiti (izvrševati), storiti (delati), zakriviti: iustitiam Lact., scelus Vulg., miracula Ambr. — Od tod

1. adj. pt. pr. operāns -antis v komp. in superl. (z adv. v komp. operantius) delujoč, dejaven, učinkovit: bonitas operantior Tert., operantius esse sinapi tritum Cael., clysteres operantissimi Cael., aridas vaporationes operantius mederi quam cataplasmata Cael.

2. adj. pt. pf. operātus 3 v komp. delujoč, dejaven, močan: operatior fallaciae vir Tert.

orehov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ dió, diósPovezane iztočnice: orehova potica

2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ dió, diófa
3. (izdelan iz lesa oreha) ▸ diófa
4. (o plodu) ▸ dió

palisandrov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ paliszander
2. (izdelan iz palisandrovega lesa) ▸ paliszander

pandātiō -ōnis, f (pandāre) veženje (veganje, krivljenje) lesa: Vitr.

parte f

1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...

2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat

3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani

5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni

6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele

7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del

8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

10. vojskujoča se stran

11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani

12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

13. glasba odlomek; glas

14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev

pavé [pave] masculin tlakovalna kocka, plošča; tlak; figuré, familier ulica; familier predolg in slabo sestavljen članek

à petits pavés kockast (blago)
pavé en asphalte, en béton, en pierre, en bois tlak iz asfalta, betona, kamenja, lesa
pavé de l'ours (figuré) medvedja usluga
batteur masculin de pavé postopač
(familier) c'est le pavé dans la mare (figuré) nepričakovan dogodek, ki povzroči škandal
battre le pavé pohajkovali, postopati
brûler le pavé hitro teči, voziti
céder le pavé à quelqu'un prepustiti komu prvenstvo, prednost
avoir un pavé sur l'estomac slabo prebavljati
être sur le pavé (figuré) biti na cesti, brez doma, brez dela
jeter, mettre sur le pavé (figuré) vreči na cesto
tâter le pavé (figuré) raziskovati položaj
tenir le haut du pavé biti na najvišji družbeni stopnji, igrati veliko vlogo

pīneus 3 (pīnus) smrekov, borov: O. idr., nuces, stipites Ca., nuclei Varr., texta carinae Cat., silva V., Sil. smrečje, claustra V., plaga montis V., ardor V. ogenj iz smrekovega lesa, nucleus Cels., nux Col., Plin., favillae Plin., pinea nodosae … robora clavae Stat.; subst.

1. pīnea -ae, f
a) smrekov (borov) storž: Col., Lamp.
b) „storž“, vrsta vrtinčastega vetra (prim. gr. στρόβιλος): vertex ille est vel, uti dicitur, pinea[s], cum torquetur humus arida et ab infimo erigitur ad summum Ap.

2. pīneum -ī, n = pīnea: Vulg.

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.

pinijev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mandulafenyőSopomenke: pinijin

2. (izdelan iz lesa pinije) ▸ mandulafenyő
3. (o plodu) ▸ mandulafenyőSopomenke: pinijin

plemeniti listavci stalna zveza
gozdarstvo (tržna skupina lesa) ▸ nemes lombosfák

plošč|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. gradbeništvo, arhitektura, tehnika die Platte (akustična Schallschluckplatte, betonska Betonplatte, brzokuhalna Schnellkochplatte, grelna Heizplatte, Warmhalteplatte, iverna Spanplatte, Holzfaserplatte, izolacijska Dämmplatte, geografija jezerska Seenplatte, tehnika kalilna Schreckplatte, kamnita Steinplatte, kovinska Metallplatte, kuhalna Kochplatte, gradbeništvo, arhitektura lahka Leichtbauplatte, luknjičasta Lochplatte, mavčna Gipsplatte, mizna Tischplatte, anatomija nebna Gaumenplatte, nosilna Tragplatte, obračalna Wendplatte, oklopna Panzerplatte, osnovna Fußplatte, Grundplatte, elektrika ozemljilna Erdplatte, pihalna Blasplatte, čelnega lesa Hirnholzplatte, iz lesne volne Holzwolleplatte, iz mineralne volne Mineralfaserplatte, plutasta Korkplatte, pokrovna Deckplatte, priležna/pritisna [Anpreßplatte] Anpressplatte, ravnalna Richtplatte, robna Randplatte, rožena Hornplatte, salonitna Eternitplatte, sendvič Sandwichplatte, stresalna Rüttelplatte, strgalna Abstreifplatte, tiskarska Druckplatte, udarna Prallplatte, utopna Gesenkplatte, vbodna Stichplatte, vezana [Preßholzplatte] Pressholzplatte, Sperrplatte, Sperrholzplatte, vlagalna Aushängeplatte, vlaknena Faserplatte, vodilna Führungsplatte, žarilna Glühplatte)

2. geografija, tehnika, geologija die Tafel (armaturna Armaturentafel, celinska Kontinentaltafel, kamnita Steintafel, elektrika z zvonci Klingeltafel, elektrika razdelilna Verteilertafel, signalna Anzeigetafel)

3. tehnika die Scheibe (brusilna Schleifscheibe, delilna Teilscheibe, kovinska Metallscheibe, mlevna Mahlscheibe, nihajna Taumelscheibe, rezalna Trennscheibe, sklopke Kupplungsscheibe, sojemalna Mitnehmerscheibe, sprožna Auslösescheibe)

4.
tehnika drsna plošča der Gleitschuh
instrumentna plošča das Instrumentenbrett, Gerätebrett
krmilna plošča das Bedienungsfeld, die Bedienungstafel
lesena plošča die Holzplatte, Holztafel, za lesorez: der Holzstock
ledena plošča geografija, pomorstvo die Eisscholle, die Eisbank
ledene plošče množina das Packeis
snežna plošča die Schneescholle
spominska plošča die Ehrentafel, die Gedenktafel, Gedenkplatte
stikalna plošča das Schaltbrett, die Schalttafel
stiskalna plošča die [Preßplatte] Pressplatte, der [Preßdeckel] Pressdeckel
vrtljiva plošča der Drehkranz, die Drehscheibe
obložiti s ploščami verplatten
s ploščami tlakovana pot der Plattenweg

pohíštvo (-a) n mobili, mobilia:
pohištvo iz hrastovega lesa mobili di quercia
furnirano, oblazinjeno pohištvo mobili impiallacciati; mobili imbottiti, capitonné