Franja

labil|en (-na, -no) labil; krisenanfällig; (nestanoviten) schwankend
razpoloženjsko labilen stimmungslabil
labilna ravnovesna lega fizika labiles Gleichgewicht

labílen (-lna -o) adj.

1. (nestalen, neuravnovešen) labile, incostante, squilibrato:
labilna osebnost personalità labile

2. (nestabilen, majav) instabile, malfermo, vacillante:
fiz. labilna lega posizione labile
kem. labilna spojina composto labile
meteor. labilno ozračje atmosfera instabile

land¹ [lænd] samostalnik
kopno, zemlja; dežela; zemljišče, tla; posestvo
figurativno področje
množina nepremičnine; polje (del med dvema brazdama puškine cevi)

by land po kopnem
by land and sea po kopnem in po morju
the land of dreams kraljestvo sanj
the land of the living tostranstvo, ta svet
the fat of the land obilje
the land of the leal raj
the lay of the land topografska lega
native land domovina
land of Nod spanec
the Holy Land sveta dežela
the Promised Land obljubljena dežela
land of cakes; ali land of the thistle Škotska
back to the land nazaj na dežslo
to go on the land oditi v vas, postati kmetovalec
navtika to make the land zagledati kopno, pristati
to come to land dospeti v pristanišče
navtika land ho! kopno na vidiku!
to lay (ali shut in) the land zgubiti kopno z vidika
to see how the land lies videti od kod veter piha, videti kakšno je stanje

lectus² -ī, m (indoev. kor. *legh- ležati; prim. gr. λέχος postelja, λέκτρον ležišče, posteljica, maternica, tabor, ἄλοχος posteljna družica = soproga, λέκτο, ἔλεκτο legel je, λόχος ležišče, zaseda, porod, λεχώ „posteljnica“ = porodnica, lat. lēx, lectīca, sl. leči, ležati, (po)ložiti = hr. lèći (lȅžēm, lȅgnēm), sl. lega, got. ligan = stvnem. liggen = nem. liegen, got. lagjan, stvnem. lāga = nem. Lage) ležišče, in sicer

1. postelja (za spanje): lecti loris subtenti Ca., l. cubicularis Ci. postelja za spanje, lecto teneri Ci. ali in lecto esse Ci. leže bolehati, v postelji prebolevati, descendere lecto Tib., surgere lecto Pl., l. argenteus Cu.; occ. poročna ali zakonska postelja, večinoma s pristavkom genialis Ci., H., iugalis V. ali adversus Pr. (ker je stala v atriju nasproti vrat); meton. l. caelebs O. samska postelja, postelja samca, samsko življenje, foedera lecti O. zakonska zveza, l. vacuus Pr. brez druga ali družice, brez ljubezni.

2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: sternite lectos Pl. = pogrnite (mizo)!, lectus est stratus Pl., non quaero unde habueris L tricliniorum lectos Ci., recumbere lectos H., in imo lecto residere Suet., l. ligneus Sen. ph., tricliniaris Plin., Lamp., convivalis T.

3. počivalnica za branje, pisanje in učenje (kar so Rimljani počeli večinoma leže), učni blazinjak: quaedam lectum et otium et secretum desiderant Sen. ph.

4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: flebis et arsuro positum me … lecto Tib., l. funebris Val. Max., lecto funebri aptatus Petr., in lecto componi Sen. ph., corpus denique ipsum impositum lecto erat Q., lectum in forum detulerunt Suet. — Soobl.
a) lectus -ūs, m: Pl., Corn. ap. Prisc., Sen. ph.
b) lectum -ī, n: Ulp. (Dig.)

meō -āre -āvī -ātum (iz indoev. kor. *mei̯- iti, potovati, prim. sl. mimo, miniti) pesn. in poklas. po določeni poti ali določenih zakonih pravilno, zdržema premikati se, iti, hoditi, korakati, priti, potovati, pluti, (o rekah) teči: Col., in orientem meavit comite Liviā T., means exercitus Cu., domus Plutonia, quo simul mearis H., iter, quā meant navigia Cu. plujejo, cum (sc. triremes) ex usu temporis huc illuc mearent T., amnis libero cursu meat Cu., quod (sc. flumen) specu mergitur alteque conditum meat Plin. iun., quā sidera lega mearent O., circuitus per quem (sc. sol) meat Plin., meantia sidera O., Lact., tudi samo meantia (sc. sidera) Sen. ph. planeti, (zvezde) premičnice, liberius meare spiritus coeperat Cu., interclusus spiritus arte meabat Lucr., anima diversa in membra means Lucan., meat aura per quaedam velut organa Q.; o abstr.: si tam corpus loco validum ac regione maneret scriptoris, quam vera meat (po novejših izdajah manet) sententia cordi Luc. fr.

méridien, ne [meridjɛ̃, ɛn] adjectif poldnevniški, meridianski; opoldanski; masculin (= cercle masculin méridien) poldnevnik, meridian; féminin opoldanski počitek; kanapé

exposition féminin méridienne južna lega
méridien d'origine začetni meridian

miróven (-vna -o) adj.

1. di pace:
mirovna konferenca conferenza di pace
mirovna pogodba trattato di pace
mirovni pogoji condizioni di pace

2. di riposo:
mirovno stanje (stato di) riposo
fiz. mirovna lega posizione di riposo
mirovna masa massa di riposo
elektr. mirovni kontakt contatto di riposo
jur. mirovni sodnik giudice conciliatore

mirovn|i¹ (-a, -o) Ruhe- (kontakt der Ruhekontakt, položaj die Ruhestellung, potencial das Ruhepotential, elektrika tok der Ruhestrom, energija die Ruheenergie, lega die Ruhelage, masa die Ruhemasse)

monja ženski spol nuna, redovnica

monja lega samostanska sestra

mrt|ev² (-va, -vo) tehnika, pravo, geografija tot; radijski sprejemnik: empfangstot
geografija mrtev rokav das Altwasser, toter Arm, Altarm
tehnika mrtva lega der Totpunkt
pravo mrtva roka tote Hand
mrtva sezona tote Saison
mrtva točka toter Punkt, Totpunkt
mrtev čas die Totzeit
mrtev jezik tote Sprache
mrtvi kot toter Winkel
mrtvi tek tehnika toter Gang
mrtvi tir železnica totes Geleise

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

nadmorski pridevnik
1. (o točki na zemeljskem površju) ▸ tengerszint felettiTo so kraji, kjer je zaradi nekoliko višje nadmorske lege in gozdnate okolice zrak tudi poleti vlažnejši. ▸ Ezek azok a vidékek, ahol a némileg magasabb tengerszint feletti magasság és az erdős környezet miatt nyáron is párásabb a levegő.
2. (o morski površini) ▸ tengeri, tengerfelszín feletti, felszíni
Na dno morja sta šli dve veliki bojni ladji in pozneje se je izkazalo, da je bil to eden zadnjih klasičnih nadmorskih spopadov težkih ladij. ▸ Két hatalmas csatahajó süllyedt a tenger fenekére, és később kiderült, hogy ez volt az egyik legutolsó klasszikus tengeri ütközet, amely hadihajók közt zajlott.
Zelo pomembno sredstvo za opazovanje nadmorskega in podmorskega dogajanja je helikopter. ▸ A helikopter nagyon fontos eszköze a tengerfelszín alatti és feletti fejlemények megfigyelésének.

národ (-a) m

1. nazione; popolo; popolazione:
pravica narodov do samoodločbe diritto delle nazioni all'autodeterminazione
pomorski narod popolo di marinai
nomadski, pastirski narodi popoli nomadi, di pastori
hist. preseljevanje narodov migrazione dei popoli, invasioni barbariche

2. popolo, popolino; gente:
poglej, koliko naroda je prišlo guarda quanta gente è venuta

3. publ. Paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
Društvo narodov Lega delle Nazioni
antr. hamitski, semitski narodi popolazioni camitiche, semite
staro Avstrijo so imenovali ječo narodov la vecchia Austria fu detta la prigione dei popoli
hist. pomlad narodov la primavera dei popoli

nepravílen (-lna -o) adj.

1. irregolare; diseguale; aberrante; anomalo, anormale, irregolare; vizioso:
nepravilen nos naso irregolare
nepravilen utrip srca battito del cuore irregolare
lingv. nepravilni glagoli verbi irregolari
med. nepravilna lega stopala posizione viziosa del piede

2. erroneo, errato

nóč (-í) f

1. notte; nottata:
noč se dela si fa notte
noč lega, pada, se spušča annotta
prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
v varstvu noči col favore delle tenebre
biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
pod noč a notte
prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
lahko noč! buona notte!

2. pren. notte:
noč srednjega veka la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati noč in dan lavorare giorno e notte
imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
evf. hčere, prijateljice noči prostitute
geogr. bele noči notti bianche
božična, sveta noč notte di Natale
bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
kresna noč solstizio d'estate
polarna noč notte polare
poročna noč notte nuziale
hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
rel. velika noč Pasqua
pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
PREGOVORI:
noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno

nosil|ec² moški spol (-ca …) gradbeništvo, arhitektura, tehnika der Träger (glavni Hauptträger, jekleni Baustahlträger, Stahlträger, konzolni Konsolträger, aparata Geräteträger, naboja Ladungsträger, ometa Putzträger, podatkov Datenträger, zvoka Tonträger, ojačilni Versteifungsträger, podolžni Längsträger, polnostenski Vollwandträger, prečni Querträger, previsni Kragträger, rebrasti Kielträger, rešetkasti Gitterträger, tehnika T-Träger, železni Eisenträger); der Halter (mreže Netzhalter, vojska muhe Kornhalter); gradbeništvo, arhitektura (tram, lega) der Balken (glavni stropni Hauptbalken, podestni Podestbalken, previsni/konzolni Kragbalken, robni Randbalken); gradbeništvo, arhitektura der Unterzug (podporni Balkenunterzug); (nosilna konstrukcija) das Tragwerk; (nosilno ogrodje) das Traggerüst; (držalo) das Haltegestänge
gradbeništvo, arhitektura pri oboku: glavni nosilec der Untergurt
tehnika der Holm (glavni Hauptholm, škatlasti Kastenholm, zadnji Hinterholm)
temelj nosilca gradbeništvo, arhitektura das Trägerfundament

nôžen (-žna -o) adj. del piede; della gamba:
nožne mišice muscoli della gamba
nožni prsti dita del piede
nožna zavora freno a pedale
nožna proteza gamba artificiale, protesi della gamba
nožni pogon azionamento a pedale
muz. nožna klaviatura pedaliera
med. nožna lega ploda (v maternici) presentazione podalica
nožna kopel pediluvio
anat. nožni obok arco, inarcatura del piede
teh. nožno gonilo pedale

obrazn|i (-a, -o) Gesichts- (kot der Gesichtswinkel, krč der Gesichtskrampf, obkladek die Gesichtskompresse, šen medicina die Gesichtsrose, živec der Gesichtsnerv, medicina lega die Gesichtslage, mišica der Gesichtsmuskel, obloga die Gesichtspackung, žara die Gesichtsurne)

otóški (-a -o) adj. insulare; isolano:
otoška lega posizione insulare
otoški prebivalci popolazione isolana

pelvic [pélvik] pridevnik
anatomija medeničen

pelvic cavity medenična votlina
pelvic girdle medeničen obroč
pelvic presentation lega medenice