stringō -ere, strīnxī, strictum (v besedi sta združena dva različna kor. a) kor. *strei̯-g- oplazniti [oplazovati], (o)smukati, udariti; prim. gr. στρίγξ (gen. στριγγός) vrsta, στρεύγομαι izrabljam se = slabim, pešam, ginevam, lat. striga travna ali žitna red, strigilis, strigōsus = sl. striči, strgati, strugati, strgalo, strug, stvnem. strīhhan = nem. streichen, got. striks = stvnem. strih = nem. Strich. b) kor. *stre(n)g- zadrgovati, sukati; prim. gr. στρογγύλος [iz *στραγγύλος] sukan, okrogel, στραγγός sukan, στραγγάλη vrv, vož, konopec, στραγγαλόω [od koder izpos. strangulō v lat.] in στραγγαλίζω davim, zadavljam, let. stringt (s)krčiti se, posta(ja)ti, tesen, (po)sušiti se, strangs pogumen, čvrst, stvnem. stric = nem. Strick, stvnem. strang = nem. Strang)
1. oplaziti (oplazovati), oplazniti, osmukniti (osmukati), (o)pras(k)niti, ošiniti, lahno (blago) se dotakniti (dotikati): stringebat summas ales … undas O., exiguā cum summum (sc. aequor) stringitur aurā O., nunc stringam metas interiore rotā O., (sc. canis) extento stringit vestigia rostro O., ne possent (sc. duo currus) tacto stringere ab axe latus Pr., laevas stringat sine palmula cautes V.; od tod (o rekah) dotikati se česa, teči mimo česa, teči ob čem; (o ljudstvih) dotikati se česa, mejiti na koga (kaj), mejiti s kom (čim), biti mejak (mejaš) koga: ego sum, pleno quem flumine cernis stringentem ripas … Thybris V., iuga montium recto alveo (v ravnem teku) stringere Cu., Scytharum gens ultima Asiae … stringit Cu.; metaf.
a) (z besedami) le dotakniti se česa = na kratko omeniti kaj: pressis stringam revocatam ab origine famam narrandi metis Sil.
b) (po)grajati, ukoriti, (strogo) opomniti (opominjati), ošte(va)ti, (po)očitati komu kaj: quod in epistula strinxit Tert.; occ. ošiniti = odrgniti, porezati, raziti, oprasniti, oplaziti, ošvrkniti, lahko raniti: hunc … levis hasta Themillae strinxerat V., illa (sc. hasta) … magno strinxit (sc. aliquid) de corpore Turni V., tela stringentia corpus V., coluber fugientis … dente pedem strinxit O., gladius idem stringit et transforat Sen. ph., strictus et recreatus ex vulnere in tempus Fl.; pesn. metaf. α) (u)žaliti, razžaliti, prizade(va)ti, (o)skruniti (oskrunjati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati), (u)mazati, (o)črniti: mollia carmina feci, strinxerit ut nomen fabula nulla meum O., quam tua delicto stringantur pectora nostro O. β) ganiti koga kdo (kaj), kdo (kaj) komu seči v srce, dotakniti se koga: animum (mentem) patriae strinxit pietatis imago V.
2. (o)smukati, osmukati (osmukavati), odsmukati, obtrgati (obtrgavati, obtrgovati), odtrgati (odtrgavati, odtrgovati), (u)trgati, odrezati (odrezovati, odrezavati), odstriči: oleam Ca., bacam Varr., folia ex arboribus C., strictis foliis vixere L., stringere frondes V., H., comas (listje) V., hordea culmo V. s stebla žeti, quernas glandes V. pobirati, arbores Col., ripam V. odplavljati, izpodjedati (spodjedati); s prolept. obj.: remos V. s klestenjem listja in vej delati vesla, izglajevati vesla, rezljati vesla; metaf. (z)manjšati (zmanjševati), zapraviti (zapravljati): cur … ingratā stringat malus ingluvie rem H.; occ.
a) kako orožje iz nožnice potegniti (potegovati, potezati), izdreti (izdirati): stringere gladium Fl., nostri milites … gladios strinxerunt C., strictis gladiis C. z golimi (izdrtimi) meči, stricto super capita (caput Val. Max.) gladio L., strictis semel gladiis L., stringere ferrum Sen. ph., stricto super capita … ferro L. epit., stricto concurrere ferro V., strictamque aciem (sc. ferri) venientibus offert V., stat ferri acies mucrone corusco stricta V., strictum rotat … ensem V., strictumque coruscat mucronem V., stricti in capita civilia mucrones Sen. ph. imperatorem … strictis mucronibus rapiunt T., stringere cultrum L., strictum telum L., non timeo strictas in mea fata manus O. na boj pripravljenih rok, strictis unguibus instant Stat. s kremplji, pripravljenimi na boj, strictae saetae Stat. naježene; metaf.: liber in adversos hostes stringatur iambus O. naj se spusti, stringere bellum Fl. pripravljati se na (za) vojno.
b) čoháti (čóhati), čohljáti, čeh(lj)áti, česati, drgniti, praskati: equos Char.
3. nategniti (nategovati, natezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), (s)krčiti (skrčevati): Cl. idr., tamquam laxaret elatum pedem abstricto nodo L., stringebant magnos vincula parva pedes O. so tiščale, stringere habenam Stat., arcum Plin. iun., stricta carbasa, stringens uterum membrana, stringit vitta comas Lucan., stringere vela Sen. ph. spe(nja)ti, zvi(ja)ti, quercus in duas partes diducta, stricta denuo Gell. sklenjen, strnjen, stricta matutino frigore vulnera L., pectora pigro stricta gelu Lucan., mare gelu stringi Gell. da z(a)mrzne, da z(a)ledeni, strictos insedimus amnes Val. Fl. z(a)mrzle, z(a)mrznjene, z(a)ledenele; metaf.
a) v govoru na kratko (v nekaj besedah) povze(ma)ti: narrationis loco rem Q.
b) brzdati, (u)strahovati, vladati: quaecumque meo gens barbara nutu stringitur Cl.
c) occ. α) privezati (privezovati): te hodie stringam ad carnarium Pl. β) kovati: ferri stringere (po novejših izdajah fingere) duritiem Cat. — Od tod adj. pt. pf. strictus 3, adv. -ē (večinoma le v komp. in superl.) skrčen, od tod
1. napet, tog, strumen, tesen: artus T., venter P. Veg. zaprt, zapečen = zapeka, zaprtje, strictior aura Aus. ostrejši (hladnejši) zrak, ostrejše (hladnejše) ozračje, strictissima (v novejših izdajah tristissima) ianua O. tesno, povsem zapirajoča, fasciis ventrem strictissime circumligare Gell.
2. metaf.
a) (o govoru in govorniku) kratkobeseden, redkobeseden, (kratek in) jedrnat: epistulae Sen. ph., Aeschines Q., Demosthenes strictior multo Q.
b) (o značaju) strog, natančen: iudex Sen. rh., iudicium strictius Sen. rh., strictae iurgia legis Stat., stricto iure Icti., strictius interpretari Paul. (Dig.).
Zadetki iskanja
- suc-cendō -ere -cendī -cēnsum (sub in *candĕre žgati, od koder candēre; prim. ac-cendo, in-cendo)
1. od spodaj vžgati (vžigati), podžgati (podžigati), spodaj prižgati (prižigati), (za)netiti: turrim, aggerem cuniculo, urbem suis manibus C., ligna N., struem ingentem lignorum L., ingentem acervum (sc. armorum) … ipse imperator face subdita succendit L., succensus rogus L., succensis ignibus torreri Ci., illa duabus flammiferas pinūs manibus succendit ab Aetna O. ob Etni, succendere aras Sen. tr. zanetiti ogenj na žrtveniku, fulminibus … succenditur aër Lucan.
2. metaf.
a) podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), (raz)netiti: illi rubor igneus ora succendit Lucan., purpura infecit niveos vultus per liquidas succensa genas Cl.
b) strastno vne(ma)ti, močno razvne(ma)ti: succendit Castora Phoebe Pr., bene se succendere Sen. ph., quantum non primo succendunt classica cantu Lucan.; večinoma v pt. pf. succēnsus 3 (raz)vnet, razgret, žareč, vzplamtel, plamteč ipd.: Cl. idr., Deucalion Pyrrhae succensus amore O., patriā succensa senectā … Myrrha Pr. vneta od ljubezni do starega očeta, succensa cupidine tanto O., succensas agit libido mentes Sen. tr., succensa irā … gens Sil., luctu succensus acerbo Val. Fl., dulcedine famae succensus Iuv. - sulpur (slabše (v gr. obl.) sulphur, napačno sulfur) -uris, n (tuj., verjetno sredozemskega izvora; prim. got. swibls = anglosaško swefel, swaefl = nem. Schwefel, od koder izpos. žveplo v sl.)
1. žveplo: Ca., Varr., Pr., Sen. ph., Col., Plin., Veg., Cl. idr., late circum loca sulpure fumant V., acri sulpure montes oppleti Lucr., ipseque te circum lustravi sulphure muro Tib.; v pl. =
a) kosi žvepla, žvepleni kosi: Q., vivacia, lurida ali lutea sulphura O.
b) žveplene kopeli (pri Bajah): sulphura contemni vicus gemit H.; sulp(h)ur vivum O. ali vivum sulp(h)ur L., Plin. Val. samorodno žveplo, žvepleni cvet, sulp(h)ure vivo ali samo sulp(h)ure suffumigare Cels., Plin. Val. žveplati, žvepliti; v pl.: supura viva V.
2. meton. blisk, strela zaradi žveplenega vonja: aetherioque nocens fumavit sulphure ferrum Luca., ocius ilex sulpure discutitur sacro Pers.
Opomba: Acc. sg. m sulphurem: Tert., Veg. - tocado dotaknjen, otipan; nagnit (sadje)
tocado de una enfermedad okužen z boleznijo
tocado de la curiosidad poln radovednosti
tocado de viruelas kozav
está tocado de la cabeza ni čisto pravi v glavi, manjka mu eno kolesce
tocado m pokrivalo; ženska pričeska (frizura); koder (las) - vista f
1. vid; pogled:
organi della vista vidni organi
a prima vista na prvi pogled; pren. površno
a vista ekon. na vpogled
a vista d'occhio do koder seže oko; zmeraj bolj
di vista površno
in vista na očeh (vsem); ekst. dobro znan
punto di vista pren. mnenje, gledišče
avere la vista corta slabo videti (tudi pren.);
avere la vista lunga daleč, dobro videti (tudi pren.);
avere in vista qcs. pren. biti na tem, da se kaj doseže
essere fuori di vista biti predaleč (da bi se videlo s prostim očesom)
essere in vista biti dobro viden; pren. biti zelo znan; pren. biti blizu
guardare a vista stalno nadzorovati
mettere in buona, in cattiva vista prikazati v dobri, slabi luči
perdere di vista qcn. koga zgubiti iz vida (tudi ekst.);
perdere di vista qcs. kaj zanemariti, za kaj se ne zmeniti več
sparare a vista streljati brez predhodnega opozorila
2. pogled, razgled:
dalla cima si gode una splendida vista z vrha je prekrasen razgled
3. videz, izgled:
far bella vista biti lep, prijeten za pogled
far vista di delati se, pretvarjati se - ἄ-ωτος, ὁ ep. 1. kosem, kosmič, koder, volna, runo. 2. prača (katere krajci so bili iz volne spleteni). 3. tkanina iz volne.
- βόστρῠχος, ὁ [Et. β iz gw, nem. Quaste] poet. kodrasti lasje, koder, kodrec.
- δυσ-έκβατος 2 od koder je težko najti izhod.
- εἴ-ποθεν ako (če) od nekod, ako od koder si bodi.
- ἕλιξ, ικος 1. adi. ep. poet. zvit, zavit, zvitorog, krivorog βοῦς. 2. subst. ἡ a) vse kar je zavito, ovinek, zavoj, koder; b) (kačji) svitek, zapestnica, ovratnica, uhan, spiralna črta; c) rozga, grozd; vitica, bršljan.
- ᾗ (dat. od ὅς, ἥ, ὅ) t. j. ὁδῷ (qua) 1. kjer, koder, kamor, z gen. ᾗ τοῦ ὄρους. 2. kakor, ᾗ νομίζεται kakor šega veleva; pri sup. okrepljuje = ὡς, ᾗ τάχιστα čim najhitreje, kar najhitreje. 3. zavoljo česa, iz katerega vzroka.
- ἵ-να I. adv. kraja: 1. kjer, kod, koder, kam(or); ἵν' εἶ κακοῦ v kaki nesreči, ἵν' ἕσταμεν χρείας v razmerah, v katerih smo, v teh (sedanjih) razmerah; ὁρᾷς ἵν' ἥκεις vidiš, kam si prišel, ἅλις ἵν' ἐξήκεις δακρύων dosti si se naplakal; časovno: kadar, v čem, pri čem. 2. tam. II. veznik: 1. (finalno) da, da bi (s cj. za glavnimi, z opt. za hist. časi ali optativom, tudi z ind. hist. časa, če izraža možnost ali neistinitost); eliptično: ἵνα τί (sc. γένηται) zakaj? čemu? ἵνα τί ταῦτα λέγεις čemu to govoriš? 2. a) NT s cj. za adi. ἄξιος, ἱκανός (tako) da; b) NT = imp. ἵνα ἐλθὼν ἐπιθῇς αὐτῇ τὰς χεῖρας (glagol pred ἵνα manjka) pridi in položi nanjo roke, ἡ γυνὴ ἵνα φοβῆται τὸν ἄνδρα žena pa se boj moža NT.
- κατά1, zapost. κάτα [Et. idevr. kn̥t, km̥t (ν ̥ = gršk. α), lat. com-, cum (iz k'om, km̥t), sor. contra, slov. s, sè-, iz k'n̥t. – vzpor. obl. κάται, v sestav., apokopi in asimil. κάγ, κάδ, κὰκ κεφαλῆς, κὰμ μέσσον, κὰν νύκτα, κὰπ πεδίον, κὰρ ῥόον; κάββαλε = κατέβαλε, κάτθανε = κατέθανε, κάλλιπε = κατέλιπε, κάσχεθε = κατέσχεθε] A adverb. doli, popolnoma (samo v tmezi) κατὰ δ' ἅρματα ἄξω. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kam: (od zgoraj) doli, raz, s, z, (doli) po, črez, preko, skozi, po βῆ κατ' Οὐλύμποιο καρήνων, βαλέειν κατὰ πέτρης, ἁλλόμενοι κατὰ τῆς πέτρας, καταβαίνω κατὰ κλίμακος, κατ' ὀφθαλμῶν ἐκέχυτο ἀχλύς, κατὰ χθονὸς ὄμματα πήξας v tla, κατ' ἄκρης z vrha, popolnoma; b) na vprašanje kje: pod ψυχὴ κατὰ χθονὸς ᾤχετο, ἀφανίζομαι κατὰ τὴς θαλάσσης izginem pod morje, ὑποδύομαι κατὰ τῆς γῆς, κατὰ γῆς εἰμι sem pod zemljo, ὁ κατὰ γῆς umrli, κατὰ νώτου γίγνομαι pridem (sovražniku) za hrbet, napadem ga od zadaj, καθ' ὅλης τῆς Ἰουδαίας po vsej Judeji NT, κατὰ σπείους κόπρος κέχυτο (okrog) po votlini (jami). 2. sovražno: proti, na, nad: λέγω, δίκην ψηφίζω, λόγχας ἵστημι κατά τινος, ἐγκαλῶ κατά τινος tožim koga, ἄνεμος ἔβαλεν κατ' αὐτῆς vihar vrtinec se je vzdignil proti njej (Kreti) NT. 3. pren. z ozirom na, glede, o, pri, na, σκοπέω κατ' ἀνθρώπων ogledujem kaj pri (na) ljudeh, συντιθεὶς λόγον κατὰ τοῦ ὄνου na osla, λέγω καθ' ἁπάντων pravim (menim) o vseh, ὃ μέγιστόν ἐστι καθ' ὑμῶν ἐγκώμιον največja čast (slava) za vas; ἐξορκίζω σε κατὰ τοῦ θεοῦ zaklinjam te pri Bogu NT. II. z accus. 1. krajevno: a) navzdol, doli v, πλέω κατὰ ποταμόν, κατὰ ῥόον po vodi doli, z vodo v isto smer, po reki navzdol, κατ' ἴχνος ᾄσσω hitim po sledu, sledim, εἶμι κατὰ τοὺς ἄλλους grem za drugimi, κατὰ πόδας po sledu; b) skozi, črez, preko, poleg, ob, po, ἴωμεν κατὰ τὸν Ἰλισσόν pojdimo ob I., κατὰ πᾶσαν τὴν χώραν po celi deželi, κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλασσαν terra marique, κατ' ἀγρούς ruri, ἔρχομαι κατὰ τὰς κώμας po vaseh NT, κατὰ τὴν ὁδὸν γίγνομαι pridem na pot, κατὰ πόλεις po mestih, mesto za mestom, κατὰ πρόσωπον spredaj, κατὰ ταῦτα po teh krajih, κατὰ στρατόν ᾤχετο, κατὰ πόλιν po mestih, αἱ ἔχιδναι κατὰ πᾶσαν τὴν γῆν εἰσιν; c) blizu, v, na, proti, nasproti, κατὰ τὸ εὐώνυμον κέρας nasproti levemu krilu, κατὰ τοῦτο na tem mestu, blizu, οἱ κατὰ τοὺς Μήδους τεταγμένοι ki so bili postavljeni nasproti M., κατ' ὄμματα ἀποθνῄσκω pred očmi, ἡ Πτερίη κατὰ πόλιν κειμένη pri mestu, κατὰ βορεὰν ἑστηκώς proti severu, εἶμι κατὰ στέγας v hišo, οἱ κατ' οἶκον domači (ljudje), κατ' οἶκον doma, v hiši, notri, καθ' ἅ koder, κατὰ στόμα na pročelni strani, βάλλω κατὰ στῆθος na prsi, κατὰ θυμόν v srcu, κατὰ τοῦτο τὸ χωρίον γίγνομαι pridem v ta kraj, κατὰ πλοῦν ὤν med vožnjo. 2. časovno: za, med, ob, pri; καθ' ἡμέραν vsak dan, po dnevu, καθ' ἡμέραν τὴν νῦν danes, današnji dan, κατ' ἐκεῖνον τὸν χρόνον ob onem času; κατὰ φῶς po dnevu, κατὰ μεσονύκτιον o polnoči NT; οἱ καθ' ἡμᾶς naši sodobniki, οἱ κατ' ἐμέ moji sovrstniki; κατ' ἀρχάς s početka, v začetku; ὁ καθ' ἡμέραν βίος vsakdanji živež; κατὰ τωὐτό ravno tedaj, ob istem času, κατὰ τωὐτὸ τούτοισι obenem s temi dogodki; κατ' ἐνιαυτόν vsako leto, κατὰ τὸν πόλεμον ob času vojske; κατὰ Ἄμασιν βασιλεύοντα ko je bil A. kralj, κατὰ τὸν κατὰ Κροῖσον χρόνον ob času Kreza. 3. prenes. a) vzročno: α.) z ozirom na to, glede na, τὸ κατ' ἐμέ glede mene, kar se mene tiče; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je na njem, τὸ καθ' ἡδονῆς kar se tiče veselja, κατὰ ταῦτα z ozirom na to, καθ' ὅτι z ozirom na dejstvo, češ da, κατὰ τὸν φραγμόν glede na ograjo; κατὰ τὴν τροφὴν τῶν παίδων o vzreji otrok, κατὰ πάντα v vsakem oziru; β.) po, vsled, po zgledu: κατὰ νόμον po šegi, postavi, κατὰ τὴν ἐμὴν δόξαν po mojem mnenju, κατὰ τοὺς νόμους po zakonih, zakonito; κατὰ τὸ ἔθος po navadi, κατὰ καρδίαν μου po mojem srcu NT, κατὰ δαῖτα ἔβη šel je k obedu, κατὰ τὸ ἔχθος τινός iz sovraštva do koga, κατ' αὐτὸ τοῦτο, ὅτι ravno zato, ker, κατὰ δύναμιν po svojih močeh, κατὰ κράτος na vso moč, καθ' ἅ = καθά istotako kakor, κατὰ Πλάτωνα po Platonu, καθ' ἡσυχίαν v miru, κατὰ σπουδήν urno, πλέω κατὰ πρᾶξιν po opravkih, καθ' ἁρπαγήν (ληΐδα) zaradi plenjenja, κατὰ τὰ λεγόμενα po ustnem sporočilu, κατὰ τὸ βέλτιστον z najboljšim namenom, κατὰ ἐπιταγήν vsled povelja NT; b) za comp. z ἤ: μᾶλλον ἢ κατὰ τὴν ἀνθρωπίνην σοφίαν ὠφελοῦμαι dobivam večjo korist nego jo more dati človeška modrost, μείζω ἢ κατὰ δύναμιν več nego premorejo človeške moči, μεῖζον ἢ κατ' ἄνθρωπων nadčloveški, črez človeško moč; c) distributivno κατ' ἔθνη po narod(nost)ih, κατ' ἐνιαυτόν na leto, καθ' ἕνα posamezno, posamni, vsak zase, κατὰ κώμας po vaseh (stanovati), κατὰ τρεῖς po trije, κατὰ μικρόν polagoma; κατὰ μόνας, κατ' ἰδίαν sami, na samem NT, κατὰ σφέας zase, αὐτοὶ καθ' ἑαυτούς sami zase (pa tudi: sami od sebe, radovoljno), κατ' ὀλίγα malo, κατὰ πόλεις διελύθησαν odšli so vsak v svoje mesto, κατ' ὀλίγας (ναῦς) v majhnih oddelkih; slično: κατὰ λόχους, τάξεις, ἴλας po oddelkih, četa za četo; d) modalno: κατὰ τύχην, κατὰ συγκυρίαν po naključju, κατ' ἄγνοιαν nevedoma, κατ' ἐπιβολάς premišljeno, po načrtu, κατὰ συλλογισμούς modro, preudarno, κατὰ τάχος naglo, hitro, κατὰ τοιόνδε takole, κατά σε na tvoj način, κατ' ἐμαυτόν na moj način, κατὰ ταὐτά na isti način, κατὰ πάντα τρόπον na vsak način; e) pri števnikih: približno, okoli, do, κατ' οὐδέν skoraj ničesar.
- ὅπη, ὅπῃ adv., dor. ὅπᾳ, ep. ὅππῃ, ion. ὅκῃ, poleg ὁπῃοῦν in ὁπήποτε 1. kod, koder, kje(r), kam(or); z ἄν in cj.: kjerkoli, kamorkoli. 2. kakor, na kateri način, v kolikor, ὁπῃοῦν kakorkoli.
- ὁ-πόθεν adv., ep. ὁππόθεν (korel. k πόθεν) od kod, od koder, οὐκ ἔστι μοι χρήματα, ὁπόθεν ἐκτίσω s katerim bi (da bi) plačal; včasih se lahko prestavi s kje: ὁπόθεν ἔμαθον ταῦτα.
- πλόκαμος, ὁ ep. ion., πλοχμός, ὁ ep. (πλέκω) kita, koder; pren. perje, listje.
- πλόκος, ὁ (πλέκω) kita, koder, verižica krog vratu, venec.
- τῇ adv. (dat. od ἡ) 1. a) tu(kaj), tam, τῇ μὲν … τῇ δέ tu … tam, na eni strani … na drugi strani, nekaj … nekaj; b) tako. 2. rel. a) kjer, koder; b) kako, ἔστι τῇ tako rekoč, nekako.