Franja

spōglia f

1. knjižno obleka:
sotto mentite spoglie preoblečen, pod lažnim imenom

2. knjižno truplo

3. odpadla koža (po levitvi)

4.
spoglie pl. (sovražniku) uplenjeni oklep; ekst. vojni plen; pren. bogat plen

svinína ž
1. svinjetina, svinjsko meso
2. svinjska koža

škr̀njetica ž dial. janjčja koža

tela [tí:lə, -li:] (latinsko) samostalnik
medicina (množina telae) tkivo; fina, tanka koža

Tigerfell, das, tigrova koža

tigratura f tigrasta koža

tigris -idis, acc. -idem, abl. -ide, acc. pl. -idas ali pa po i-sklanjatvi gen. -is, dat. -ī, acc. -im in -in, abl. -ī in -e; pl. večinoma tigrēs -ium) m in (poseb. pesn.) f (gr. τίγρις, perz. oz. iranska beseda = puščica Varr.)

1. tiger, tigr(ic)a: Pl., Varr., V., H., Sen. ph., Lucan., Plin., Sil. idr., Gangetica O.; kot nekaj nemogočega (ἀδύνατον): geminantur tigribus agni H. jagnjeta se družijo s tigri, tigres subsidere cervis H. da tigrice počenejo pred jelenom; meton. tigrova koža, tigrov kožuh, tigrovo krzno, tigrovina: Stat.

2. metaf. Tigris Tíger
a) ime ladje, okrašene s tigrovo podobo: aeratā secat aequora Tigri V.
b) ime Aktajonovega lisastega psa: O.
c) Tigris (vedno m; sklanja se enako kot tigris) reka Tigris, tako imenovana zato, ker teče hitro kot puščica: Varr., V., Mel., Lucan., Cu., T., Amm., te Nilusque et Hister, te rapidus Tigris audit H.

toison [twazɔ̃] féminin runo, ovčja koža, ovčje krzno; familier griva, gosti lasje

la toison d'or zlato runo
elle a une belle toison (ona) ima lepe lase

tympanum [tímpənəm; -nə] samostalnik
anatomija (množina tympanums, tympana) srednje uho, bobnič; opna, kožica
glasba boben, koža na bobnu
arhitektura zatrep
tehnično črpalno kolo
elektrika membrana pri telefonu

usnjárna ž kožara, kožarska radionica, tvornica, fabrika koža

úsnje s učinjena, štavljena koža: ovčje, svinjsko, goveje usnje; podplatno usnje
koža za potplate, za donove, za penđeta; vrhnje usnje
gornja koža; umetno usnje
umjetna, vještačka koža; v usnje vezana knjiga
u kožu uvezena knjiga; slikati na usnje

velblodovína ž devina, kamilja koža

vellocino moški spol ovčja koža, runo

el vellocino de oro zlato runo

velot [vəlo] masculin mrtvorojeno tele; koža takega teleta, ki rabi za izdelovanje tankega pergamenta

vestis -is, f (indoev. kor. *u̯-es- obleči, razširjen iz *eu̯- (prim. exuō); prim. skr. vástē (on) se oblači, vásanam oblačilo, vásman odeja, gr. ἕννυμι oblačim [iz *Ƒεσ-νυμι], ἐσϑής, ἔσϑος, ἑανός oblačilo, obleka, εἷμα, eol. Ƒέμμα, dor. Ƒῆμα oblačilo, got. wasjan = stvnem. werjan oblačiti, got. wasti oblačilo)

1. oblačilo, obleka: vestes de pellibus renones vocantur S. fr., sceptrumque sacerque tiaras Iliadumque labor vestes V., auratis mutavit vestibus atras O., vestes albae Cu., tritae H., promiscuae viris et feminis vestes T.

2. occ.
a) odeja, preproga; s celim izrazom stragula vestis: L., mulier per triennium isti stragulam vestem confecit Ci.; samo vestis: L. idr., pretiosa vestis multa et lauta supellex Ci., rupit pietas vestes (pesn. pl.) O., vestibus hunc (sc. lectum) velant … ; sed et haec vilisque vetusque vestis erat, lecto non indignanda saligno O., rubro ubi cocco tincta super lectos canderet vestis eburnos H., in veste cubare Lucr., struem rogi nec vestibus nec odoribus cumulant T.
b) pesn. metaf. α) brada, mah ali puh: impubem molli pubescere veste Lucr. β) kačja koža: cum lubrica serpens exuit … vestem Lucr. γ) pajčevina: (sc. aranei) vieta vestis Lucr. δ) zagrinjalo, tančica, naličje, pajčolan: Antigone … teneras defenditur atra veste genas Stat.

3. sg. kolekt. obleke, oprava, odelo, noša: Pl., Sen. rh., Val. Max., Lamp., Cod. Th. idr., varia veste exornatum esse Ter., vestem indutus Ter., vestita veste lugubri Ter., conscindere, discindere vestem Ter., humeris abscindere vestem V., vestis lintea Ci. ali linea Plin., famularis, servilis, muliebris, purpurea Ci., candida (naspr. sordida) L., maximus vini numerus fuit, permagnum pondus argenti, pretiosa vestis Ci., iacentem veste spoliare N. ležečemu odvzeti bojno opravo, vestem mutare Ter., L. preobleči se, vestem mutare cum aliquo Ter. menjati obleko s kom; occ. vestem mutare obleči žalno (žalovalno) obleko, obleči se v črno, zaviti se v črnino: se vestem cum eo mutaturos L., quod … numquam usu venisset, ut in tanto discrimine non et proximi vestem mutarent L., vestem mutandam omnes … putarunt Ci.; od tod: vestis mutatio Ter., sive illa vestis mutatio ad luctum ipsorum sive ad deprecandum valebat Ci.

vitēllo¹ m

1. veter. tele:
vitello d'oro biblijsko zlato tele
adorare il vitello d'oro pren. častiti zlato tele, hlepeti po denarju

2. teletina

3. telečja koža, telečje usnje

4. zool.
vitello marino (foca) navadni tjulenj (Phoca vitulina)

volčína (uč) ž vučetina, vučja koža, vučje krzno, meso

vratína ž vratina, meso, koža od vrata

wolf¹ množina wolves [wulf, -vz] samostalnik
zoologija volk; volčja koža (kožuh)
figurativno roparski, krut, pohlepen človek
glasba disonanca, neubranost
ameriško, sleng ženskar, osvajač žensk, razuzdanec

wolf in sheep's clothing volk v ovčji koži
she-wolf volkulja
wolf's cub volčič
to cry wolf povzročiti prazen preplah, za prazen nič alarmirati
to have a wolf in one's stomach biti lačen kot volk
to have (ali to hold) the wolf by the ears figurativno biti v škripcih, ne si znati pomagati
to keep the wolf from the door figurativno nekako, s težavo se prebijati (v življenju), komaj životariti

wolfskin [wúlfskin] samostalnik
volčja koža, kožuh