-
artopta -ae, f (gr. ἀρτόπτης) „kruhopek“, ponev, v kateri se peče kruh iz najboljše moke in še gorak nosi na mizo: Pl., Plin., Iuv.
-
āscēnsus (adscēnsus) -ūs, m (āscendere)
1. stopanje, plezanje kvišku, vzpenjanje: ascensum dare Gallis C. dati priložnost, da splezajo, aliquem ascensu prohibere C. braniti komu, da se vzpenja, Alpium vallum contra Gallorum ascensum obicio Ci. proti poskusu prehoda, ascensu summi fastigia tecti superare V. doplezati, alicui aditum ascensumque difficilem praebere L. otežiti (oteževati), scalis ascensūs temptare L. na več mestih poskušati splezati, in ascensum arduos colles emunire Sen. ph., ascensus siderum Plin. ali scorpionis Vulg. vzhajanje, vzhod, ascensu vincere montes Cl. prekoračiti, iti čez...; s praep.: asc. in Capitolium Ci., Plin., in caelum Eccl. vnebohod (Kristusov); z objektnim gen. (na kaj): Col., Sid., Manlius ab ascensu Capitolii Gallos reppulit Ci.
2. met. (konkr.)
a) vzhod = pot, po kateri se pride ali spleza gor, pot na kaj, dohod, vzpon: in oppidum noluit accedere, quod erit difficili ascensu Ci., qualis esset... in circuitu ascensus, qui cognoscerent, misit C., quos (Haeduos) Caesar... alio ascensu... miserat C., tanto collis ascensu Hirt. ob toliki strmini, animadverso ad saxum ascensu aequo L., arduus alto Tmolus in ascensu O., aedes tribunal habent et ascensum Vitr. vzhode, stopnice.
b) (stroj) vzpenjač, vzdižnik, dvigalo = ascendens machina (gl. āscendō): Vitr.
c) pooseb. Āscēnsus -ī, m Ascenz, bog vzhodov in strmin: Tert.
3. pren.
a) abstr. dospetje, vhod, popetje do česa, na kaj, doseganje česa: ollis (aedilibus) ad honoris amplioris gradum is primus adscensus esto Lex. ap. Ci., asc. in caelum Ci., hic primus est aditus ad popularem iactationem atque ascensus Ci., ut sibi sit ascensus ad civitatem Ci. da bi se povzpel.
b) konkr. dostop, stopnja: in virtute multi sunt ascensus Ci.
-
atout [atu] masculin adut; familier šansa; odločilen udarec
avoir tous les atouts dans son jeu (figuré) imeti vse adute v rokah
jouer atout izigrati aduta
il a joué tous ses atouts izigral je (že) vse svoje adute
jouer le sans-atout igrati igro, v kateri ni aduta
-
Attis -idis, acc. Attīn, m (Ἄττις, semit.) Atid, frigijski mladenič, Kibelin svečenik; ker je prelomil obljubo večne čistosti, ga je boginja Kibela kaznovala z blaznostjo, v kateri se je sam skopil: O., Cat., Pers., Sen. tr., Arn. — Soobl. Attīn -īnis, m (Ἄττιν) Atin: Macr.; (v rok. in star. izdajah tudi Atthis in Atys ali Attys, kar pa so druga imena).
-
auction1 [ɔ́:kšən] samostalnik
dražba, licitacija, javna razprodaja
Dutch auction dražba, na kateri postavijo najvišjo ceno in postopoma popuščajo
to sell by auction prodajati na dražbi, licitirati
mock auction navidezna dražba
to put up for auction ponuditi v prodajo na dražbi
-
Barca (Barcās) -ae, m (semit. = blisk, gr. Βάρκας) Barka(s), praoče kartažanskih Barkovcev, izmed katerih so poseb. znani Hamilkar, Hanibal in njegov mlajši brat Hasdrubal. Barca kot priimek Hamilkarja: N. Od tod adj. Barcaeus 3 Barkov: iuvenis (= Hannibal) Sil.; Barcīnus 3 barkovski, Barkove rodovine: familia, factio L.; pesn.: clades Barca Sid. bitka ob Metavru, v kateri je bil premagan in ubit Barkovec Hasdrubal; subst. Barcīnī -ōrum, m Barkovci, Barkovi potomci, barkovska rodovina: L.
-
bilo členek, ki poudarja poljubnost prislova ali zaimka, koli: bilo kòjī kateri koli; bilo tkȍ kdor koli; bilo kako kakor koli; bilo kad kadar koli; ali zapostavljeno: koji bilo kateri koli itd.
-
biti za v muzej frazem
(biti zelo star; biti neuporaben) ▸ múzeumba való, múzeumba illő, kiöregedett
Podobno kot kateri od mestnih avtobusov, so tudi nekatere pohorske žičnice že za v muzej. ▸ A város néhány buszához hasonlóan Pohorje drótkötélpályái is múzeumba illő darabok.
Sobe na oddelku so prastare, postelje skoraj za v muzej. ▸ A kórházi osztály szobái ősrégiek, az ágyak szinte múzeumba való példányok.
Polne Križanke so pričale, da fantje še niso za v muzej in znajo še kako dvigniti temperaturo na prizorišču. ▸ A Križanke teltházas szabadtéri színpada megmutatta, hogy a fiúk még nem öregedtek ki, és tudják, hogyan kell a felpörgetni a hangulatot a nézőtéren.
-
bliskovita vojna stalna zveza
1. pogosto v zgodovinskem kontekstu (o taktiki bojevanja) ▸ villámháború
Nemške bliskovite vojne je bilo tako decembra 1941 pred Moskvo konec. ▸ A német villámháború így 1941 decemberében Moszkva alatt véget ért.
2. (o nenadnem napadu) ▸ villámháború, približek prevedka ▸ hirtelen támadás
Gostitelji so uprizorili bliskovito vojno in v 57. minuti izenačili na 31 : 31, v končnici tekme pa povsem dotolkli celjske rokometaše. ▸ A házigazdák egy hirtelen támadással az 57. percben 31: 31-nél egyenlítettek, a mérkőzés finálájában pedig teljesen elporolták a Celje kézilabdázóit.
Predsednika strank sta že zbrala dovolj podpisov poslanskih kolegov, da lahko zahtevata sklic izredne seje, na kateri bi z bliskovito vojno odpravili ostanke komunizma. ▸ A két pártelnök már elegendő aláírást gyűjtött parlamenti kollégáiktól, hogy rendkívüli ülésszak összehívását kérjék, amelyen villámháborúban felszámolnák a kommunizmus maradványait.
-
bojevati glagol1. (o vojaškem spopadu) ▸
harcol, csatázik, csatározik, háborúzikbojevati vojno ▸ kontrastivno zanimivo háborúban harcol
Bush in Blair pravita, da bojujeta vojno proti terorizmu, da bi bil svet bolj varen. ▸ Bush és Blair azt állítják, hogy azért harcolnak a terrorizmus ellen, hogy a világ biztonságosabb legyen.
Devet let sta sprti strani bojevali vojno. ▸ A hadban álló felek kilenc évig háborúztak.
Danes velja, da bodo brezpilotna letala v prihodnosti bojevala vojne, ne da bi bilo komu treba tvegati glavo. ▸ Mai nézetek szerint a jövőben drónok fognak majd háborúzni, így senkinek nem kell vásárra vinnie a bőrét.
Vojno se je bojevalo tudi na morju. ▸ A háború a tengeren is zajlott.
2. (o prizadevanju) ▸
küzd, harcot vívbojevati boj ▸ harcol
Slovenija je dejansko v tem času bojevala boj na dveh frontah: mednarodni in notranjepolitični. ▸ Szlovénia ebben az időben ténylegesen két hadszíntéren küzdött, a nemzetközin és a belpolitikain.
Zanimalo nas bo, kako bojujejo boj s hrupom strokovnjaki, ki v naše avtomobile vgrajujejo akustične sisteme, ki obljubljajo užitke koncertnih dvoran. ▸ Arra leszünk kíváncsiak, hogyan küzdenek a zaj ellen azok a szakemberek, akik koncertcsarnokok élményét ígérő akusztikai rendszereket építenek be autóinkba.
Preden mu je uspelo s svojimi dietetičnimi krožniki, je bojeval boje z zdravniki, ki so bili nezaupljivi ob njegovih vabljivih jedeh. ▸ Mielőtt sikerrel járt volna diétás fogásaival, sokat küzdött az orvosokkal, akik bizalmatlanok voltak a csábító étkeivel szemben.
bojevati bitko ▸ csatázik
Vsak dan se moraš za nekaj boriti, vsak dan moraš bojevati bitke. ▸ Minden nap küzdeni kell valamiért, minden nap csatákat kell vívni.
Tokrat bojuje bitko z omejitvami lastnega ostarelega telesa. ▸ Ezúttal saját megöregedett teste korlátaival kell megküzdenie.
Štiriintridesetletni igralec je v preteklih letih že kar nekajkrat bojeval bitke z alkoholom, mamili in odvečnimi kilogrami. ▸ A harmincnégy éves színész az utóbbi években többször küzdött az alkohollal, drogokkal és a súlyfelesleggel.
Pogosto sem na zunaj delovala čisto običajno, ljudje niso prepoznali, da sem v sebi bojevala bitke s črnimi mislimi. ▸ Kifelé gyakran teljesen normálisnak tűntem, az emberek nem vették észre, hogy belül sötét gondolatok ellen küzdöttem.
Z neredom bojuje bitko, v kateri nikoli ne zmaga. ▸ Harcot vív a rendetlenséggel, amelyben soha nem győz.
-
boulangerie [-lɑ̃žri] féminin pekarna; pekarstvo
boulangerie -pâtisserie féminin pekarna, v kateri prodajajo tudi slaščice
-
branche [brɑ̃š] féminin veja; stranska korenina; odcep, priključek; panoga, stroka, vrsta, disciplina, branža (branša); pluriel (podružnične) poslovalnice (trgovskegapodjetja); rečni rokav; zob (pri vilah)
branches pluriel des lunettes držali pri očalih (za na ušesa)
branches d'une famille veja, linija (neke) družine
branches du compas, des ciseaux kraki pri šestilu, pri škarjah
branches du Nil rokavi reke Nil
branche-clef féminin ključna industrija
branche de l'enseignement secondaire veja, sekcija v srednješolskem pouku
branche morte suha veja
branche de raccordement priključni tir
branches d'une science discipline kake vede, znanosti
branche de tube odcepna cev
ma vieille branche! (moj) stari!
au courant de la branche (commerce) strokovnjaški
il s'accroche à toutes les branches (figuré) vsako sredstvo mu prav pride
s'attacher aux branches (figuré) zadrževati se pri postranskih stvareh
avoir de la branche (figuré) dobro, imenitno izgledati
être comme l'oiseau sur la branche biti v negotovem, nestalnem položaju
se partager en branches razvejati se
percher sur une branche čepeti na veji (ptič)
sauter de branche en branche skakati od veje do veje, figuré skakati od enega predmeta do drugega (v pogovoru)
scier la branche sur laquelle on est assis (od)žagati vejo, na kateri sedimo
-
brazda samostalnik1. (dolg ozek rez v zemlji) ▸
barázdapustiti brazdo ▸ barázdát hagy
orati brazdo ▸ barázdát szánt
globoka brazda ▸ mély barázda
široka brazda ▸ széles barázda
Za oranje uporabljajo zelo majhen plug, z njim lahko orjejo le plitvo brazdo. ▸ Szántáshoz nagyon kicsi ekét használnak, és sekély barázdát húznak vele.
2. (guba na delu telesa) ▸
barázda, ráncbrazda na obrazu ▸ barázda az arcon
brazda na nohtu ▸ körömbarázda
Prestane travme se mu še zmeraj rišejo v brazdah na obrazu. ▸ A megélt traumák még mindig mély nyomot hagynak az arcán.
3. (vdolbina) ▸
barázdavrezati brazdo ▸ barázdát vés
Po sredini testa napravimo z roko brazdo, v katero položimo podolgasto klobaso iz marcipana in mandljev. ▸ A tészta közepén kézzel barázdát húzunk, ebbe fektetjük a marcipánból és mandulából készült henger alakú tölteléket.
4. (sled plovila) ▸
hajósodor, barázdazarezati brazdo ▸ barázdát húz
Galebi so leteli za trajektom in se držali vodne brazde. ▸ A sirályok a vízben kialakult barázda mentén kitartóan követték a kompot.
5. botanika (vrhnji del pestiča) ▸
bibeszáj, termőodložiti na brazdi ▸ lerakja a bibeszájnál
Ven lahko pride le mimo lepljive brazde, na kateri odloži pelod, ki ga je prinesla z drugih cvetov. ▸ Innen csak a ragacsos barázdán keresztül tud kijönni, amelyre lerakja a más virágokon gyűjtött virágpor egy részét.
6. elektronika (zapis zvoka) ▸
lemezbarázdapuščati brazdo ▸ barázdát hagy
vrezovanje brazde ▸ barázdát hasít
7. (o občutjih) ▸
barázdapuščati brazdo ▸ barázdát hagy
-
butelj samostalnik
izraža negativen odnos (neumnež) ▸ tökkelütött, balga, ütődött
Samo pravi butelj bi si registriral avto, ki ni tehnično brezhiben, mar ne? ▸ Csak egy igazi tökkelütött vinné vizsgára a műszakilag nem kifogástalan autóját, ugye?
Kriv sem le toliko, da sem bil takšen butelj, da sem te stvari poslušal. ▸ Csak annyiban vagyok hibás, hogy balgaságomban végighallgattam ezeket a dolgokat.
"Poglej ga, še en butelj, ki ne ve, po kateri strani se mora peljati." ▸ Nézd, még egy ütődött, aki nem tudja, melyik oldalon kell vezetnie.
Sopomenke: bedak, idiot
-
Calypsō -ūs (-ōnis: Ap., Aus., Macr., acc. -ōnem: L. Andr. ap. Prisc., Pac. ap. Char., C. ap. Q., Macr.) f (Καλυψώ) Kalipso (gen. Kalipse),
1. Nimfa na otoku Ogigiji, Atlantova hči, pri kateri se je iz Troje vračajoči Odisej mudil sedem let: O., Tib., Pr. idr.
2. gr. slikarka: Plin.
-
canteen [kæntí:n] samostalnik
krčma, kantina, menza; čutara; porcija (posoda)
dry canteen vojaška kantina, v kateri ne prodajajo pijače
wet canteen vojaška kantina, v kateri prodajajo pijače
industrial canteen tovarniška menza
-
caput, capitis, n (capere)
1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.
2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.
3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.
4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.
5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.
Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).
-
carstvo samostalnik1. (dežela, v kateri vlada car) ▸
cárság, birodalomrusko carstvo ▸ orosz cárság
Ruski car Nikolaj II. je imel v svojem ogromnem carstvu nad 100 gradov in palač. ▸ II. Miklós orosz cárnak több mint 100 vára és kastélya volt hatalmas birodalmában.
2. (cesarstvo; imperij) ▸
birodalomrimsko carstvo ▸ római birodalom
Leta 1519 je Hernán Cortés odplul s Kube, da bi pokoril azteško carstvo. ▸ Hernán Cortés 1519-ben kihajózott Kubából, hogy meghódítsa az azték birodalmat.
3. (območje prevlade) ▸
birodalomcarstvo svobode ▸ szabadság birodalma
carstvo zla ▸ gonosz birodalma
Gozdar je zaščitil mogočne jelke in bukve in ohranil carstvo medveda, volka, risa in orla. ▸ Az erdész megvédte a nagy fenyőket és bükköket, megóvta a medve, a farkas, a hiúz és a sas birodalmát.
Tik pred kuhinjo pa sestopimo v delovno carstvo gospodinje, kjer je višina od stropa do tal kar 210 centimetrov. ▸ Közvetlenül a konyha előtt pedig lejövünk a gazdasszony birodalmába, ahol a belmagasság eléri a 210 centimétert.
Ker je dežela takšna, kot je, si lahko z avtom čisto vsak ustvarja svoje carstvo svobode. ▸ Mivel az ország olyan, amilyen, egy autóval bárki megteremtheti magának a szabadság birodalmát.
-
cēlō -āre -āvī -ātum
1. kriti, zakri(va)ti, skri(va)ti: sol, qui diem promis et celas H. (o sončnem bogu), manibus celasset vultus O., manibus uterum celare volenti O., celatus Satyri imagine O., capillamento celatus Suet., celat se vespere stella Col., celare se a (pred) domino Ulp. (Dig.); occ.
a) zakrivati = v sebi imeti, vsebovati, obsegati: utra magis pisces et echinos aequora celent H., dissimilem celantia sucum H.
b) (po)skriti, skrivati: plerosque ii, qui receperant, celant C., frumentum remotum atque celatum Ci.; z loc.: alia sacra terrae (v zemlji) celavimus L., nec se celare tenebris amplius poterat V.
2. pren.
a) zamolčati, ne povedati komu česa: cupiebam dolorem animi vultu tegere et taciturnitate celare Ci., praecepta canam, celabitur auctor H., paullum sepultae distat inertiae celata virtus H. o kateri se ne govori.
b) prikri(va)ti, tajiti, potajiti, pritajiti, zatajiti (zatajevati), v nevednosti pustiti (puščati): cur celatis sententiam vestram? Ci., inprimis commissa celans N., ingenium res adversae nudare solent, celare secundae H., c. conscios L., crimina sua O., dulci crudelia formā consilia Cat., vitia Plin. iun., annos elegantiā Ph.; z odvisnim vprašanjem: istum... celare, quae scribat, existimo Ci., celans, qua voluntate esset in regem N.; pass.: bene dissimulatus et celatus amor Ter., rex id celatum voluerat Ci., id cum minus diligenter esset celatum N., non est enim celandum N., ne vera eo ipso, quod celarentur, sua sponte magis emanarent L., celati anni Pr. Oseba, ki se ji kaj prikriva itd., stopi v acc.: ne quid dominum celavisse velit Ca., quom istaec flagitia me celavisti et patrem Pl., non te celavi sermonem T. Ampii Ci. ep., ipsae omnia summo opere hos vitae poscaenia celant Lucr., mortem regis in (do) adventum eius omnes celat L., ut tegat hoc celetque viros O.; z odvisnim vprašanjem: iter quo habeat, omnīs celat N.; brez stvarnega obj.: c. senem Ter., filias meas Pl., si veneno (te interemisset), Iovis ille quidem hospitalis numen numquam celare potuisset, homines fortasse celasset Ci.; stvarni obj. opisan z de: de armis, de ferro, de insidiis celare te noluit? Ci., ali z odvisnim vprašanjem: tu celabis homines, quid iis adsit commoditatis et copiae? Ci. V pass.: cum familiariter me in eorum sermonem darem, celabar Ci. so mi stvar prikrivali; stvarni obj. z neutr. pron.: quor (= cur) haec... celata me sunt? Pl., nosne hoc celatos tam diu? Ter., indicabo tibi, quod... inprimis te celatum volebam Ci. ep., id Alcibiades diutius celari non potuit N. tega mu niso mogli zamolčati, hoc unum totā celata (filia) vitā Sen. ph.; z odvisnim vprašanjem: non ego celari possum, quid ferant mihi lenia verba sono Tib.; večinoma z de: non est profecto de illo veneno celata mater Ci. matere niso pustili v nevednosti glede... strupa, credo celatum esse Cassium de Sulla uno Ci. — Od tod
a) subst. pt. pf. cēlātum -ī, n skrivnost: celatûm (= celatorum) indagator Pl., celata omnia pessum dare Pl.
b) adv. pt. pf. cēlātē skrivaj, na skrivnem, tajno: non c. Amm.
Opomba: Star. celassis = celaveris: Pl.
-
cerkveni red stalna zveza
1. (verska skupnost) ▸ szerzetesrend
Kateri cerkveni redovi so bili najvplivnejši in kdo vse je vladal mestu? ▸ Mely szerzetesrendek voltak a legbefolyásosabbak és ki mindenki uralkodott a városban?
2. neštevno (pravila; predpisi) ▸ egyházi rendtartás
Cerkveni red je smel izdajati samo deželni knez, ki je imel oblast nad cerkvijo. ▸ Egyházi rendtartást csak a helyi fejedelem adhatott ki, aki az egyház felett rendelkezett.