Franja

Zadetki iskanja

  • bardare

    A) v. tr. (pres. bardo)

    1. okomatati konja

    2. pren. načičkati (s kričavimi oblačili), ohomotati:
    come hanno bardato quel bambino! kako so načičkali ubogega otroka!

    B) ➞ bardarsi v. rifl. (pres. mi bardo) šalj. načičkati se
  • basilicus 3, adv. (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.

    1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.

    2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.

    3. basilicum -ī, n
    a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
    b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.).
  • be [bi:] neprehodni glagol & pomožni
    biti, obstati, obstajati; eksistirati; nahajati se; veljati, stati; počutiti se; obiskati; morati; bodi

    I am better bolje se počutim
    I am cold (warm, hot) zebe me (toplo, vroče mi je)
    to be hard up biti v stiski
    here you are izvoli(te), na(te), tu imaš (imate)
    to be from the purpose biti neprimeren, zgrešiti namen
    to be right prav imeti
    to be wrong ne imeti prav, motiti se
    how are you? kako se imaš (imate)?; kako se ti (vam) godi?
    how much is this? koliko stane?
    if it were not for him če bi njega ne bilo
    it is going to rain gotovo bo deževalo, na dež kaže
    what is that to you? kaj vam to mar?
    it is not in me to ni v mojem značaju, nisem tak
    he lived to be 80 doživel je 80 let
  • bebček samostalnik
    1. (umsko manj razvit človek) ▸ értelmi fogyatékos, kelekótya
    So ravnali z njimi, kot da so neumni bebčki, ki ne znajo brati in jim je treba vsako stvar razložiti dvakrat? ▸ Úgy kezelték őket, mintha ostoba gyerekek lennének, akik nem tudnak olvasni és akiknek mindent kétszer kell elmondani?
    "Lej," je rekel počasi, kot bi razlagal bebčku. ▸ „Nézd...” – mondta lassan, mintha egy kelekótyához beszélne
    Enega otroka, ki je za vedno ostal bebček, so rešili, za ostale tri pa je bilo prepozno. ▸ Az egyik csecsemőt, aki szellemileg mindig visszamaradott lesz, sikerült megmenteni, de a másik háromnak már túl késő volt.

    2. izraža negativen odnos (neumen ali nespameten človek) ▸ tökkelütött, féleszű, gyengeelméjű
    Vsi pravijo, da tisti, ki pride na tekmo dopingiran, je res bebček. ▸ Mindenki azt mondja, hogy aki bedoppingolva érkezik egy versenyre, az valóban féleszű.
    Seveda natančno veste, kako ste najeli kredit, vendar ste upali, da v komisiji sedijo sami bebčki. ▸ Ön persze pontosan tudja, hogyan vette fel a hitelt, de remélte, hogy a bizottságban csak tökkelütöttek ülnek.
  • bedak samostalnik
    (neumen človek) ▸ hülye, ostoba, féleszű
    ozmerjati z bedakom ▸ lehülyéz, hülyének nevez
    naiven bedak ▸ naiv hülye
    nesposoben bedak ▸ tehetségtelen hülye
    popoln bedak ▸ teljesen hülye
    navaden bedak ▸ közönséges hülye
    pravi bedak ▸ igazi hülye
    označiti za bedaka ▸ hülyének nyilvánít
    razglasiti za bedaka ▸ hülyének nevez
    izpasti bedak ▸ hülyének tűnik
    obnašati se kot bedak ▸ hülyén viselkedik, ostobán viselkedik
    počutiti se kot bedak ▸ hülyének érzi magát
    Podatke zna zmetati na velik disk vsak bedak. ▸ Az adatokat bármelyik hülye rá tudja rakni a merevlemezre.
    Bedak sem, ki je tvegal vse, da bi lahko ona živela kot grofica! ▸ Idióta vagyok, aki mindent kockára tett azért, hogy ő grófnőként élhessen!
    Bil sem bedak, da sem ji verjel! ▸ Ostoba voltam, hogy hittem neki!
    "Še bedak bi videl, da so umori povezani." ▸ Azt még egy féleszű is látja, hogy a gyilkosságok összefüggenek egymással.
    Zdaj sem vedel, kako je, ko se počutiš kot popoln bedak. ▸ Most megtudtam, milyen az, amikor totál hülyének érzed magad.
    Tako se ne moreš pogovarjati z mano, bedak. ▸ Így nem beszélhetsz velem, te idióta.
  • beschaffen2 gut/schlecht beschaffen dobre/slabe kakovosti; wie beschaffen kakšen, kako; so beschaffen takšen, tako
  • bežáti to flee; to run away, to fly; to take to flight, to make one's escape

    bežáti pred (izogibati se) to avoid, to shun, (knjižno) to flee from
    kako čas beži! how time flies!
    bežal je, kar so ga noge nesle he ran as fast as his legs could carry him
    sovražnik je bežal v popolnem neredu the enemy was fleeing in a panic
    Beži(te) (pojdite no!) be off with you!
  • bīduum -ī, n (iz *bi in *divum = dies) rok ali doba dveh dni, dva dneva: Ca., Ter., N. idr., uno die longior mensis aut biduo Ci., biduum comitiale C. volilna dneva (3. in 4. januar), ko senat ni imel seje, in iis operibus... biduum consumitur C., certamine consulum biduum absumptum L., inter has cogitationes biduo absumpto Cu., biduum criminibus abiciendis statuitur T., biduo ante, post Ci. dva dni prej, pozneje; za izražanje prostorske razdalje: bidui iter progressus Ci. ali ab eo non longius bidui viā abesse C. ali castra, quae aberant bidui Ci. ep. dva dni hoda. Adv. (koliko časa, kako dolgo)

    1. acc. biduum dva dni: Ca., Ter., S. idr., biduum in his locis morari C., aliquem biduum cibo tectoque prohibere Ci., cum biduum cibo se abstinuisset N.; prim.: per biduum Ci., C., Cels., Vell. cela dva dneva, per insequens biduum L., per continuum biduum Vulg., in biduum L., Cels., Cu. za dva dni, na dva dni, non ultra biduum T. ne nad dva dni, ne več kot dva dni.

    2. abl. biduo v dveh dneh, za dva dni: Ci., Cu., T. idr., hanc (manum Germanorum) affore biduo C., biduo et duabus noctibus Hadrumetum pervenit N., eo biduo Ci. ep., C., Auct. b. Alx., hoc (illo) biduo Ci., biduo illo Cu.; biduo, quo haec gesta sunt C. ali biduo, quo senatum legerunt censores L. dva dni potem, ko...
  • biennium -iī, n (bi in annus) doba ali rok dveh let, dve leti, dveletno obdobje, dveletje: unius anni aut biennii ratio Ci., debita biennii pecunia C., biennio minor Xenophilus Val. Max., biennio maior natu Domitius T., biennio ante Ci., L., T. dve leti poprej, biennio post Ca. ap. Plin., Suet., Eutr., Aur. dve leti pozneje. Pogosto adv. (koliko časa, kako dolgo)

    1. acc. biennium dve leti: Pl., Plin. iun., Aur., biennium provinciam obtinere Ci.; prim.: per biennium Ci., L., Cu. idr. = celi dve leti, per biennium continuum Vell., ultra biennium T. nad dve leti.

    2. abl. biennio v dveh letih, skozi dve leti: Vell., Plin., Suet., Aur., appellare biennio Ci., biennio prope Ci., eo biennio C., biennio proximo T.; quam ego biennio, postquam hinc in Ephesum abii, conspicio lubens Pl. po dveh letih.
  • bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place

    je (= se nahaja) there is
    so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
    bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
    bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
    3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
    kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
    kaj je s teboj? what is the matter with you?
    toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
    ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
    bíti brez denarja to be short of money
    bíti brez premoga to be short of coal
    po čem je kruh? how much is (the) bread?
    koliko je do postaje? how long does it take to the station?
    bodi previden! be careful!
    on je iz Londona he is (ali comes) from London
    kdo je? who is there?
    kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
    po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
    kaj Vam je? what is the matter with you?
    nič mi ni there is nothing the matter with me
    slabó mi je I feel sick
    jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
    če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
    če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
    naj bo takó! arhaično let it be so!
    naj bo (to), kot hoče! be that as it may
    naj bo tako ali tako in either case
    to bo dovolj this will do
    kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
    bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
    ni mi za... I don't care for...
    za to mu ni he does not care about it
    nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
    ni mi do šal I am in no mood for joking
    to ni (nič) zame that is not in my line
    nič ni bilo iz tega nothing came of it
    ni mi do poezije I have no time for poetry
    mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
    vem, pri čem sem I know where I stand
    on je proti meni he has set his face against me
    hiša je v gradnji the house is being built
    bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
    on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
    tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
    šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
    pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it
  • bíti (sem) être, exister, subsister, se trouver

    nekoč je bilo il y avait une fois
    v vodi je kisik il y a de l'oxygène dans l'eau
    travnik je za gozdom le pré se trouve derrière le bois
    so ljudje, ki se ne boje zaprek il est des gens qui n'ont pas peur des difficultés (ali qui ne reculent pas devant l'obstacle)
    take rože so samo na jugu ces fleurs ne se rencontrent que dans le midi
    bil je v gledališču il est allé au théâtre
    bil je pri nas il est venu à la maison
    biti tu, navzoč être là, présent
    seja bo v četrtek la séance aura lieu jeudi
    biti v skladu s'accorder avec, être en accord avec
    hladno je il fait frais
    biti lačen avoir faim
    biti žejen avoir soif
    biti ob službo perdre son emploi
    biti istih let avoir le même âge
    dvakrat dve je štiri deux fois deux font quatre
    očeta še ni le père n'est pas encore arrivé
    kaj bo s teboj? que vas-tu devenir?
    na tebi je, da spregovoriš c'est à toi de parler
    po njem je il est perdu, c'en est fait de lui
    ne vemo, pri čem smo nous ne savons pas à quoi nous en tenir
    dež ni in ni nehal il pleuvait sans cesse
    boj za biti ali ne biti une lutte sans merci
    kako ti je? comment vas-tu? comment va ta santé?
    kar je, je ce qui est fait, est fait
    po čem je to? combien cela coûte-t-il?
  • biti za v muzej frazem
    (biti zelo star; biti neuporaben) ▸ múzeumba való, múzeumba illő, kiöregedett
    Podobno kot kateri od mestnih avtobusov, so tudi nekatere pohorske žičnice že za v muzej. ▸ A város néhány buszához hasonlóan Pohorje drótkötélpályái is múzeumba illő darabok.
    Sobe na oddelku so prastare, postelje skoraj za v muzej. ▸ A kórházi osztály szobái ősrégiek, az ágyak szinte múzeumba való példányok.
    Polne Križanke so pričale, da fantje še niso za v muzej in znajo še kako dvigniti temperaturo na prizorišču. ▸ A Križanke teltházas szabadtéri színpada megmutatta, hogy a fiúk még nem öregedtek ki, és tudják, hogyan kell a felpörgetni a hangulatot a nézőtéren.
  • bo [ó] ➞ → biti (wird sein)
    zdaj pa, kar bo, bo (jetzt) wird sich zeigen, woran wir sind
    kar bo, pa bo wie's kommt, so wird's genommen
    bo že kako es wird schon (irgendwie) gehen
  • bochorno moški spol soparica, soparna vročina

    ¡qué bochorno! kako mučno, kakšna blamaža!
  • bógve God knows; goodness knows; arhaično God wot

    bógve kdaj bo prišel God knows when he will come
    bógve kdo je to rekel I wonder who said it
    Je to res? - Bogve. Is that true? - I wonder.
    ne bógve kako dobra kakovost second-rate quality
    bógve zakaj goodness (ali God) knows why
    do bógve kdaj (figurativno) till the cows come home
  • bógvé qui sait, on ne sait

    to ni bogve kaj ce n'est pas grand-chose
    ni bogve kako pameten il n'est pas bien intelligent
  • bôgznā prisl. bogve: nije on bogzna kakav junak; bogzna gdje, gde bogve kje; bogzna kako bogve kako; toda: sam bog zna gdje je on
  • bojevati glagol
    1. (o vojaškem spopadu) ▸ harcol, csatázik, csatározik, háborúzik
    bojevati vojnokontrastivno zanimivo háborúban harcol
    Bush in Blair pravita, da bojujeta vojno proti terorizmu, da bi bil svet bolj varen. ▸ Bush és Blair azt állítják, hogy azért harcolnak a terrorizmus ellen, hogy a világ biztonságosabb legyen.
    Devet let sta sprti strani bojevali vojno. ▸ A hadban álló felek kilenc évig háborúztak.
    Danes velja, da bodo brezpilotna letala v prihodnosti bojevala vojne, ne da bi bilo komu treba tvegati glavo. ▸ Mai nézetek szerint a jövőben drónok fognak majd háborúzni, így senkinek nem kell vásárra vinnie a bőrét.
    Vojno se je bojevalo tudi na morju. ▸ A háború a tengeren is zajlott.

    2. (o prizadevanju) ▸ küzd, harcot vív
    bojevati boj ▸ harcol
    Slovenija je dejansko v tem času bojevala boj na dveh frontah: mednarodni in notranjepolitični. ▸ Szlovénia ebben az időben ténylegesen két hadszíntéren küzdött, a nemzetközin és a belpolitikain.
    Zanimalo nas bo, kako bojujejo boj s hrupom strokovnjaki, ki v naše avtomobile vgrajujejo akustične sisteme, ki obljubljajo užitke koncertnih dvoran. ▸ Arra leszünk kíváncsiak, hogyan küzdenek a zaj ellen azok a szakemberek, akik koncertcsarnokok élményét ígérő akusztikai rendszereket építenek be autóinkba.
    Preden mu je uspelo s svojimi dietetičnimi krožniki, je bojeval boje z zdravniki, ki so bili nezaupljivi ob njegovih vabljivih jedeh. ▸ Mielőtt sikerrel járt volna diétás fogásaival, sokat küzdött az orvosokkal, akik bizalmatlanok voltak a csábító étkeivel szemben.
    bojevati bitko ▸ csatázik
    Vsak dan se moraš za nekaj boriti, vsak dan moraš bojevati bitke. ▸ Minden nap küzdeni kell valamiért, minden nap csatákat kell vívni.
    Tokrat bojuje bitko z omejitvami lastnega ostarelega telesa. ▸ Ezúttal saját megöregedett teste korlátaival kell megküzdenie.
    Štiriintridesetletni igralec je v preteklih letih že kar nekajkrat bojeval bitke z alkoholom, mamili in odvečnimi kilogrami. ▸ A harmincnégy éves színész az utóbbi években többször küzdött az alkohollal, drogokkal és a súlyfelesleggel.
    Pogosto sem na zunaj delovala čisto običajno, ljudje niso prepoznali, da sem v sebi bojevala bitke s črnimi mislimi. ▸ Kifelé gyakran teljesen normálisnak tűntem, az emberek nem vették észre, hogy belül sötét gondolatok ellen küzdöttem.
    Z neredom bojuje bitko, v kateri nikoli ne zmaga. ▸ Harcot vív a rendetlenséggel, amelyben soha nem győz.
  • bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)

    haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
    bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
    un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
    bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
    bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
    bout d'oreille ušesna mečica
    un bon bout de temps dolgo časa
    à bout na koncu, na kraju
    ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
    bout à bout drugo k drugemu, skupaj
    au bout de po preteku, po
    au bout de deux ans po dveh letih
    tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
    à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
    à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
    au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
    d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
    aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
    avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
    avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
    avoir vent de bout imeti nasproten veter
    arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
    brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
    en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
    être au bout de, à bout de biti pti kraju
    être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
    être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
    ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
    faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
    faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
    joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
    jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
    manger un bout malce, nekaj (po)jesti
    manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
    mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
    mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
    mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
    montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
    prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
    pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
    ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
    répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
    c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
    rire du bout des dents prisiljeno se smejati
    on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
    savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
    tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
    tirer à bout portant streljati čisto od blizu
    venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
    venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
    il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
    voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota
  • brevettato agg.

    1. patentiran

    2. pren. šalj. preizkušen, preverjen:
    questo è un sistema brevettato per far quattrini to je preizkušen sistem, kako priti do denarja