Franja

Zadetki iskanja

  • dŕzniti se to dare; to be bold; to venture; to presume; to make bold; to take liberties (with); (v pismu ipd.) to take the liberty

    drznem se reči I make bold to say; I venture to say (da that...)
    dŕzniti se kaj napraviti to make so bold as to do something
    drznil se bom dati Vam nasvet I will venture to give you a piece of advice
    ne drzne se to napraviti he dare not (ali does not dare to) do it
    kako se drznete tako govoriti? how dare you speak like this?
    kdo se drzne na tako viharno morje? who dare venture out on such a stormy sea?
  • drzn|iti si (-em si)

    1. (imeti pogum) so kühn sein, es wagen

    2. (biti nesramen) die Dreistigkeit besitzen zu …, die Stirn haben zu …

    3. v svarilih: sich unterstehen (ne drzni si …! untersteh dich nicht …! kaj si drznete! was unterstehen Sie sich!)
  • drž|ati1 (-im) prijeti

    1. halten (za an, za roko an/bei der Hand); (tudi v pomenih: zadrževati, vzdrževati, braniti vojska, ne prelomiti (besede), ne puščati - posoda, trajati - vreme, ne popustiti - žebelj); -halten (odprto [offenhalten] offen halten, zaprto zuhalten, toplo [warmhalten] warm halten, hladno kühlhalten, na kratko (z denarjem) [kurzhalten] kurz halten, [knapphalten] knapp halten, naravnost [geradehalten] gerade halten, navzgor emporhalten, narazen [auseinanderhalten] auseinander halten, skupaj zusammenhalten, [beieinanderhalten] beieinander halten, figurativno [zueinanderhalten] zueinander halten, stran od česa abhalten von, weghalten, v negotovosti hinhalten, pod kaj unterhalten)
    držati dieto Diät halten
    figurativno držati gobec den Mund halten, die Klappe halten
    držati korak (z) Schritt halten (mit), Tritt halten (mit), mithalten (mit)
    figurativno držati na povodcu gängeln, am Gängelband führen
    držati položaj die Stellung halten
    držati proč od sebe figurativno sich vom Leibe halten
    držati razdaljo (od) Abstand halten von
    figurativno držati s kom stehen zu (jemandem), (jemanden) unterstützen, es mit (jemandem) halten
    držati smer pri vožnji: Spur halten, pri plovbi: den Kurs halten
    držati takt taktfest sein, Takt halten
    držati v tajnosti geheim halten, nichts verlauten lassen von
    figurativno držati v šahu in/im Schach halten
    figurativno držati na vajetih (brzdati) zügeln
    držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
    držati pesti za koga (jemandem) die Daumen drücken
    trdno držati fest halten, figurativno fest im Griff haben
    držite tatu! haltet den Dieb!

    2. steber: tragen, stützen

    3.
    držati se sich halten, sich anhalten, sich festhalten (za an)
    držati se drug drugega aneinander festhalten
    držati se ob strani sich abseits halten
    držati se stran od česa/koga (einer Sache/jemandem) fernbleiben

    4.
    Drži se! Nicht nachlassen!
    | ➞ → držati se1, ➞ → imeti (govor, predavanje, v zalogi), ➞ → gojiti/rediti (živali), ➞ → križem
  • držáti (-ím)

    A) imperf.

    1. tenere:
    držati v roki knjigo tenere in mano un libro

    2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
    drži! te'!, tienilo!

    3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

    4. sostenere, sorreggere:
    balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

    5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
    že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
    držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
    trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
    sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
    položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
    pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

    6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
    držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
    držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
    blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

    7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
    poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
    tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

    8. pog. (trajati) (per)durare:
    deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

    9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
    čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
    otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

    10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
    sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

    11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
    vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
    račun ne drži il conto non torna
    ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

    12.
    držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
    impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
    drži kot pribito è assolutamente sicuro

    13. (voditi, peljati) portare; dare:
    cesta drži v dolino la strada porta a valle
    vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

    14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

    15. pog.
    držati govor tenere un discorso
    držati predavanje tenere una conferenza
    držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
    držati stražo stare di guardia
    držati pod kontrolo tenere sotto controllo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
    vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
    pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
    le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
    oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
    drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
    lov. pes dobro drži il segugio non molla
    šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
    vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
    drži jezik! acqua in bocca!
    držati korak s kom tenere il passo con qcn.
    pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
    knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
    držati roko nad kom tenere mano a qcn.
    pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    držati koga za besedo prendere uno in parola
    pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
    pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
    držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
    držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
    držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
    trditev, ki ne drži una tesi che non regge
    lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    PREGOVORI:
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

    B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
    delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

    2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
    čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
    še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

    3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
    držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
    držati se doma starsene sempre a casa
    pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

    4. (delati, kot se zahteva)
    držati se diete tenere la dieta
    držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
    držati se navodil seguire le istruzioni
    držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
    držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

    5. (kazati razpoloženje)
    držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
    držati se na jok essere lì lì per piangere
    držati se zravnano starsene dritto
    pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
    drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

    6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
    oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
    na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
    reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

    7. (vesti se) comportarsi

    8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
    megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
    pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
    zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
    pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
    pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
    pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
    pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
    pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
    vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
    držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
    držati se v dve gube essere piegato in due
    pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
    nazaj se držati pri delu battere la fiacca
    pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
    držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
    navt. držati se smeri tenere la rotta
  • dúhati

    duhati kaj oler a/c; percibir un olor
    duhati cvetlico oler una flor
  • dúša (-e) f

    1. rel. anima, animo:
    človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
    skrbeti za dušo aver cura della propria anima
    pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
    pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
    pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

    2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
    občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
    značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
    človek dobre duše una buon'anima
    lepa duša anima bella
    pesniška duša anima poetica
    slovanska duša l'anima slava
    v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

    3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
    mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
    pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
    živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

    4. (najpomembnejši del, člen) anima:
    duša akcije l'anima dell'impresa

    5. (osrednji del) anima:
    žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

    6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz vse duše con tutta l'anima
    stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
    ležati na duši gravare l'anima, tormentare
    biti pri duši piacere
    biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
    z dušo in telesom anima e corpo
    eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
    izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
    komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
    črna duša anima nera
    komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
    privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
    predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
    vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
    lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo
  • dúšek (požirek) draught; gulp; vent

    v dúšku at a draught, at a gulp
    dati dúška to vent, to give vent, to give way (to)
    v dúšku kaj izpiti to drink something at one gulp; to drink off at a draught; to toss off
    dati si dúška to air one's feelings
    dati dúška svoji jezi to give vent to one's anger
    dal je dúška svojemu veselju he gave vent to his joy
    najti si dúšek to find a vent (for)
    njegovo sovraštvo si je našlo dúška he has found a vent for his hatred
    na dúšek je izpraznil svoj kozarec he emptied his glass at one gulp
  • dvákrat twice; two times

    dvákrat dva je štiri twice two is four
    dvákrat toliko twice as much
    on je dvákrat starejši od mene he is twice my age
    on je dvákrat bogatejši od tebe he is twice as rich as you
    danes sem ga dvákrat videl I have seen him twice today
    ne si pustiti dvákrat reči česa not to need to be told a thing twice
    dvákrat boljši twice as good
    dvákrat (dobro) kaj premisliti to think twice about something
    dvákrat (ponovno) povedan twice-told
  • dvój -a, -e double

    na dvój, -a, -ee in two
    prerezati kaj na dvój, -a, -ee to cut something in two
    ples v dvój, -a, -ee twosome dance
    igrati klavir v dvój, -a, -ee to play four-handed
    raztrgati na dvój, -a, -ee to tear asunder (ali in two)
  • dvóm doubt

    brez dvóma without (any) doubt, undoubtedly, doubtless; certainly, surely; beyond a doubt, unquestionably
    brez dvóma no doubt!
    nad vsakim dvómom beyond all doubt, past all doubt
    najmanjši dvóm the slightest doubt
    ni dvóma, da... there is no doubt that..., it is beyond all doubt that...
    ni najmanjšega dvóma, da... there is no doubt whatever that...
    ni nobenega dvóma, da... there is no doubt (that)..., there can be no doubt (that)...
    ni dvóma, da bo plačal there is no doubt he will pay, there is no question (but) that he will pay
    noben dvóm ni na mestu there is no room for doubt
    sem (malo) v dvomih, kaj narediti I am in some doubt as to what to do
    biti v dvómu to be doubtful (glede of)
    pojavil se je, nastal je dvóm če... doubt arose as to whether...
    to je brez dvóma res that is doubtless true
    brez najmanjšega dvóma without the shadow of a doubt
    za pomiritev majhnih dvómov to settle some minor qualms
  • dvotretjínski (-a -o) adj. di due terzi:
    izglasovati kaj z dvotretjinsko večino votare qcs. con la maggioranza dei due terzi
  • ênkrat adv.

    1. una volta:
    enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
    enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
    zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
    tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
    pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
    videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
    prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte

    2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
    a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
    enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
    b) v določenem času una volta:
    pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
    c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
    ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro

    3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
    pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia

    4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
    ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile

    5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
    dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
    PREGOVORI:
    enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
    enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
    enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
    osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara
  • enôten (-tna -o) adj.

    1. (eden, skupen) unico; unitario; uniforme:
    enoten urbanističen načrt progetto urbanistico unitario
    enoten jezik lingua unitaria, unica

    2. (ki ni razdeljen) unitario:
    koalicija se je spremenila v enotno gibanje la coalizione si trasformò in movimento unitario
    biti enotnih pogledov na kaj guardare a un problema in modo uniforme

    3. (ki je iz istovrstnih sestavin) unitario:
    etnično enotna država paese etnicamente unitario
    enotna cena prezzo unitario
    jur. enotna kazen pena unitaria, unica
    enotna moka farina abburattata
    šol. enotna obvezna šola scuola unica dell'obbligo
  • evocírati (-am) perf., imperf. (v spominu oživiti, v spomin priklicati) evocare, rievocare, richiamare alla mente:
    evocirati spomine na kaj evocare il ricordo di
  • faktura samostalnik
    1. finance (račun) ▸ számla, faktúra, áruszámla
    izstavljena faktura ▸ kiállított számla
    izdana faktura ▸ kibocsátott számla
    fiktivna faktura ▸ fiktív számla
    neplačana faktura ▸ kifizetetlen számla
    izstavitev fakture ▸ számla kiállítása
    izstaviti fakturo ▸ számlát kiállít
    Roba bo plačana v roku 14 dni po izstavitvi fakture. ▸ Az áru kifizetése a számla kibocsátását követő 14 napon belül teljesül.

    2. (zgradba umetniškega dela) ▸ faktúra
    glasbena faktura ▸ zenei faktúra
    Češki pianist je opravil svoje delo korektno, kaj več pa mu glasbena faktura niti ni dovoljevala. ▸ A cseh zongorista korrekt munkát végzett, a zenei faktúra ennél többet nem is engedett meg.
  • fantástičen fantastic; fanciful; imaginative; eccentric, wild; incredible; extraordinary; extravagant; (čudaški) queer

    fantástično (prislov) fantastically
    plačati fantástično ceno za kaj to pay an outrageous price (ali a fancy price) for something
    na izletu je bilo fantástično it was a fantastic trip
  • fíga (-e) f

    1. (južno drevo, njegov sad) fico (Ficus carica):
    suhe fige fichi secchi

    2. (konjski iztrebek) sterco di cavallo

    3. pog. (kar je malo vredno) nonnulla, inezia; ekst. (nepomemben človek) nullità;
    jokati se za vsako figo frignare per ogni nonnulla
    prepirati se za prazno figo litigare per robe da nulla

    4. pog.
    a) (v prislovni rabi izraža zanikanje)
    figo mi je mar non me ne importa un fico (secco), me ne frego
    to je eno figo vredno non vale un fico secco
    b) (v povedni rabi izraža omalovaževanje)
    figa je vse skupaj è tutt'una porcheria
    c) (v medmetni rabi izraža močno zanikanje)
    Saj se trudimo. — Figo se trudite! Ma se ce la mettiamo tutta. — Ce la mettete un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. narediti, pokazati, pomoliti komu figo fare le fica a qcn.
    pren. ista figa, če grem ali ne se vado o no, fa lo stesso
    pren. držati figo za koga fare gli scongiuri per qcn.
    kaj obljubiti, v žepu pa držati figo promettere in malafede
    biti zmeraj na cesti ko konjska figa essere sempre in giro
  • film samostalnik
    1. (posneta zgodba) ▸ film
    ameriški film ▸ amerikai film
    koprodukcijski film ▸ koprodukciós film
    kultni film ▸ kultuszfilm, kultfilm
    družinski film ▸ családi film
    posneti film ▸ filmet forgat, kontrastivno zanimivo filmez
    predstaviti film ▸ filmet bemutat
    gledati film ▸ filmet néz
    prizor iz filma ▸ filmjelenet
    vloga v filmu ▸ filmszerep
    oskar za film ▸ filmért járó Oscar
    scenarij za film ▸ filmforgatókönyv
    igrati v filmu ▸ filmben játszik, filmben szerepel
    snemanje filma ▸ filmforgatás
    režiser filma ▸ filmrendező
    film po romanu ▸ regény alapján készült film
    film s podnapisi ▸ feliratos film
    Je lažje narediti film po literarni predlogi ali po svojem scenariju? ▸ Irodalmi alkotás vagy saját forgatókönyv alapján könnyebb filmet készíteni?
    Film je bil nominiran za tri oskarje. ▸ A filmet három Oscar-díjra jelölték.
    Film je posnet po resnični zgodbi. ▸ A film igaz történeten alapul.
    Povezane iztočnice: celovečerni film, dokumentarni film, akcijski film, animirani film, erotični film, grozljivi film, biografski film, igrani film, risani film, pustolovski film, romantični film, gorniški film

    2. neštevno (ustvarjalna dejavnost) ▸ film
    avtorski film ▸ szerzői film
    žanrski film ▸ zsánerfilm
    eksperimentalni film ▸ kísérleti film
    evropski film ▸ európai film
    Oba igralca sta zvezdniški ikoni evropskega filma. ▸ Mindkét színész az európai film ikonikus sztárja.
    hollywoodski film ▸ hollywoodi film
    oddaja o filmu ▸ filmről szóló műsor, filmről szóló adás
    knjiga o filmu ▸ filmről szóló könyv
    zgodovina filma ▸ filmtörténet
    ukvarjati se s filmom ▸ filmmel foglalkozik
    Že leta 1965 se je kot študent začel ukvarjati s filmom. ▸ Már 1965-ben diákként elkezdett filmmel foglalkozni.

    3. (trak za snemanje) ▸ film
    fotografski film ▸ fényképfilm
    škatlica za film ▸ filmdoboz
    Kaj storiti s praznimi škatlicami za film v dobi digitalne fotografije? ▸ Mihez kezdjünk az üres filmdobozokkal a digitális fényképezés korában?
    razvijanje filma ▸ film előhívása
    posneti na film ▸ filmre visz
    ujeti na film ▸ filmre visz
    Povsod se je trudil in znal ujeti na film lepote in znamenitosti dotične dežele. ▸ Mindenhol keményen dolgozott, és sikerült is filmre vinnie az adott ország szépségeit és látnivalóit.
    Čakam, da bodo razvili film in izdelali slike. ▸ Várom, hogy előhívják a filmet és elkészítsék a képeket.

    4. (tanek sloj) ▸ film, filmréteg
    zaščitni film ▸ védőfilm
    Zaščitni sprej, ki naredi neviden zaščitni film, za barvane lase. ▸ Védőspré festett hajra, amely láthatatlan védőfilmréteget képez.
    Kdor si mastno kožo preveč redno umiva, ji odvzame njen naravni zaščitni film. ▸ Aki túl gyakran mossa a zsíros bőrét, az megfosztja annak természetes védőrétegétől.
    tanek film ▸ vékony film
    Na stekleno ploščo so nanesli tanek film iz posebne umetne smole. ▸ Az üveglapra egy különleges műgyanta filmet vittek fel vékony rétegben.

    5. (miselna predstava) ▸ film
    film se odvrti komu ▸ valaki előtt lepereg a film
    film se vrti komu v glavi ▸ valaki fejében forog a film
    film se zavrti komu pred očmi ▸ valakinek lepereg a szemei előtt élete filmje
    Pred očmi se mi je odvrtel film mojega življenja. ▸ A szemem előtt lepergett életem filmje.
    Nepremično zrem v strop in v glavi se mi vrti film. ▸ Mozdulatlanul bámulom a mennyezetet, és forog a film a fejemben.
    Še vedno se mi vsako jutro zelo na hitro odvrti film mojega otroštva. ▸ Még mindig minden reggel gyorsan lepereg előttem gyerekkorom filmje.
  • filozofirati glagol
    1. (razglabljati kot filozof) ▸ filozofál
    filozofirati o smislu življenja ▸ az élet értelméről filozofál
    Svet najraje gleda skozi kamero in rad filozofira o življenju. ▸ Legszívesebben kamerán keresztül szemléli a világot, és szeret az életről filozofálni.
    Paloma je mlado dekle, ki rado filozofira in se dobro zaveda, da te življenje lahko razočara. ▸ Paloma olyan ifjú hölgy, aki szeret filozofálni, és nagyon jól tudja, hogy az élet csalódást okozhat.

    2. (dolgoveziti) ▸ filozofál
    preveč filozofirati ▸ túl sokat filozofál
    Razmerja zaslužkov so popolnoma jasna in tu ni kaj filozofirati. ▸ A keresetek aránya teljesen világos, és itt nincs mit filozofálni.
    Ne vem, zakaj bi filozofiral o stvareh, ki so kristalno jasne. ▸ Nem tudom, miért kellene filozofálnunk az egyértelmű dolgokról.
  • filtrirati glagol
    1. (prečistiti snov) ▸ átszűr, filtrál
    filtrirati vodo ▸ vizet átszűr
    filtrirati vino ▸ bort átszűr
    filtrirati zrak ▸ levegőt átszűr
    filtrirati kri ▸ vért filtrál
    filtrirati kaj skozi kaj ▸ átszűr valamin
    Morsko vodo je filtriral skozi oblačila, da bi jo čim bolj očistil soli. ▸ A tengervizet ruhán szűrte át, hogy minél inkább megtisztítsa a sótól.

    2. (prestreči in izločiti) ▸ megszűr, kiszűr
    filtrirati žarke ▸ sugarakat megszűr
    filtrirati svetlobo ▸ fényt megszűr
    filtrirati šume ▸ kiszűri a zajokat
    filtrirati strupe ▸ kiszűri a mérget
    filtrirati prah ▸ kiszűri a port
    filtrirati delce ▸ részecskéket kiszűr
    Svež in suh planinski zrak manj filtrira sončne žarke kot zrak v nižini. ▸ A friss és száraz hegyi levegő kevésbé szűri meg a napsugarakat, mint a síksági levegő.
    Ledvice filtrirajo odpadne snovi iz krvi. ▸ A vese kiszűri a salakanyagokat a vérből.
    Prehranjuje se s planktonom, ki ga filtrira iz vode. ▸ Planktonokkal táplálkozik, amelyeket a vízből szűr ki.

    3. v računalništvu (z uporabo aplikacije) ▸ szűr, megszűr
    filtrirati sporočila ▸ üzeneteket megszűr
    filtrirati vsebino ▸ tartalmat megszűr
    filtrirati informacije ▸ információkat megszűr
    filtrirati podatke ▸ adatokat megszűr
    požarni zid filtrira ▸ a tűzfal megszűr
    Če želimo podatke filtirati, vnesemo ime poizvedbe, ki jo uporabimo kot filter. ▸ Ha szeretnénk megszűrni az adatokat, beírjuk a lekérdezést, amelyet szűrőként használunk.

    4. (izraziti skozi nek kanal) ▸ kifejezésre juttat
    Vseskozi me je spremljalo spraševanje o resničnosti in njeni relativnosti, kar skušam filtrirati skozi zgodbe, ki bi utegnile biti vredne pripovedovanja.kontrastivno zanimivo Mindvégig a valóságra és annak relatív mivoltára kérdezek rá, ezt olyan történeteken keresztül közvetítem, amelyek érdemesek az elmesélésre.