guardacantón moški spol obcestni (ogelni) kamen, miljnik
Halbedelstein, der, poldragi kamen
Harnstein, der, Medizin ledvični kamen
headstone [hédstoun] samostalnik
nagrobni kamen; ogelni kamen; temeljni kamen
hearth-stone [há:ɵstoun] samostalnik
kamen za kamin
figurativno dom
hito moški spol mejni kamen, mejnik; miljni kamen; cilj
dar en el hito pravo zadeti
mirar de hito (en hito) nepremično gledati
Hochbordstein, der, robni kamen, robnik
index -icis, m, f (indicāre)
1. (na)znanilec, (na)znanilka, naznanjevalec, naznanjevalka, (s)poročevalec, (s)poročevalka: venit index ad Dinaeam, qui nuntiaret ei … Ci., structas principi insidias index idem et testis dicebat Ci., navis … certis indicibus tenebatur Ci.
2. occ. izdajalec, ovaduh (ovadnik) po poklicu, ogleduh: Oppianicus illum indicem pecunia corrumpit Ci., me oppugnavit per indicem Vettium Ci., nullo sub indice O. na pobudo nobenega ovaduha.
3. meton. (o stvareh) znak, dokaz, razodetek, „izdajalec“, „izdajalka“: si basim tamquam indicem sui sceleris sustulisset Ci., laesi pectoris index O. znak, auctoris anulus index O. ki izdaja pisatelja, vox index voluntatum Ci., digitus i. H., Isid., tudi samo index Ci. ep. kazalec.
4. occ.
a) „naznanilo“ („napoved“) = zaznamek, vsebina: Varr., Q., Sen. ph., hic enim est legis index Ci.
b) „napoved“ = naslov, napis: Tib., indicibus librorum deceptus Ci., i. orationis L., tabula posita est cum indice L. z napisom. c) pesn.: preizkusni kamen, kamen izkusnik, zlatarska oslica: silex, qui … dicitur index (= gr. βάσανος) O.
īn-gemmēsco -ere spremeniti se v drag kamen, podraguljiti se: Isid., Plin.
intagliare v. tr. (pres. intaglio) rezljati; rezbariti; vrezovati; (reliefno) klesati kamen
intaille [ɛ̃taj] féminin (vdrto) vdelan kamen
ȉvičnjāk m obcestni kamen
jàkint m (gr. hyakinthos) min. hijacint, poldragi kamen oranžne barve: prsten s -om
jalet [žalɛ] masculin okrogel kamen
jalón moški spol mejni kamen, mejnik
kálavec -vca m min. kalav kamen, lisnik, spat
kaméja ž (fr. camèe) kameja, izvajan dragi kamen s ispupčenom figurom
kamènčina ž, kamènčura ž velik kamen
kamènina ž
1. velik, težak kamen: zavitla onu okruglu -u od dvadeset oka i daleko je odbaci
2. kamenina, fajansa: u otmenim kućama jelo se iz posuda od -e
kȁmeniti -īm
I. ekspr. spreminjati v kamen: preplašen i zimljiv šapat kamenio je žene
II. kameniti se spreminjati se v kamen, postajati trd ko kamen: kameniti se od čuda, od straha