Franja

salé, e [sale] adjectif (na)soljen, slan; figuré oster, jedek; duhovit; opolzek, figuré kosmat, pikanten; masculin nasoljeno svinjsko meso

petit salé masculin manj soljeni koščki prašičjih prsi; populaire pobalin, paglavec
eau féminin salée slana voda, slanica
lac masculin salé slano jezero
beurre masculin salé slano surovo maslo
plat masculin trop salé preveč soljena jed
condamnation féminin salée preostra obsodba
note féminin de restaurant assez salée precej slan, zasoljen račun v restavraciji
plaisanteries féminin pluriel salées opolzke šale
avoir le bec salé (familier) biti žejen

salinizira|ti (-) versalzen (jezero vse bolj salinizira der See versalzt immer mehr)

Seeblick, der, mit Seeblick z razgledom na jezero/morje

septem, num. cardinale (indoev. kor. *septm sedem; prim. skr. saptá = gr. ἑπτά = sl. sedem = lit. septynì = got. in stvnem. sibun = nem. sieben, skr. saptamáḥ = lat. septimus = gr. ἕβδομος (iz *sebdmos) = lit. sẽkmas, septiñtas = stvnem. sibunto = nem. sibenter, sl. sedmi) sedem: PL., VITR., PLIN. idr., septem colles H. = Rim, septem et decem CI. ali decem et septem, decem septem L. ali decem septemque N., večinoma septem decem L. in redkeje (kot ixpt.) septemdecim (septen-decim) CI., L., T. sedemnajst. Poseb.

1. septem stellae (= septentriones) ACC. FR., SEN. TR.

2. Septem aquae CI. EP. Sedmerica (vodnatih) potokov na Sabinskem v gorski pokrajini mesta Reate (zdaj jezero Sta. Susanna)

3. Septem maria PLIN., T. Sedmerica morij, jezera in morske plitvine (lagune) ob ustju Pada, kjer so pozneje nastale Benetke

4. subst. septem (gr. οἱ ἑπτά) sedmerica (grških) modrijanov, sedmeri modreci, sedem modrih: CI., sapientissimus in septem CI.

sheet¹ [ši:t]

1. samostalnik
rjuha; ponjava, plahta; plošča (stekla, jekla itd.); ravna, gladka površina (vode, ledu); pljusk, ploha; pola ali list papirja; letak, časopis
tisk tiskana pola, krtačni odtisi, korektura
tehnično tanka plošča
množina nesešiti, posamezni listi

in sheets ne še vezan, nesešit, še v polah, posameznih listih (o knjigi)
as white as a sheet bled kot rjuha (kot zid)
between the sheets pogovorno v postelji, v posteljo
a blank sheet figurativno nepopisan list (papirja)
metal sheet pločevina
sheet music note, ki so tiskane na nevezanih polah
a sheet of note-paper list pisalnega papirja
a sheet of glass tanka steklena plošča
sheet of water vodna površina, ribnik, jezero, velika mlaka
the book is in sheets knjiga je še v polah, še ni vezana
to go (to turn in) between the sheets zlesti v posteljo, iti spat
the rain comes down in sheets dež pada (dežuje) v pljuskih
to stand in a white sheet figurativno pokoriti se, delati pokoro, kesati se, preklicati
to be three sheets in the wind pogovorno biti pošteno nadelan, pijan

2. prehodni glagol
pokriti s ponjavo (plahto), z rjuho; zaviti (v mrtvaški prt), zamotati; obložiti z oblogami, s (pločevinastimi) ploščami; dati ploščato obliko

sheeted with ice pokrit s plastjo ledu
sheeted rain (v pljuskih) lijoč dež

3. pridevnik
zvaljan v pločevino

sheet zinc cinkova pločevina; tiskan na nesešite, posamezne pole (liste)

shut in prehodni glagol
zapreti (noter); obkrožati, obda(ja)ti
ameriško, pogovorno, ekonomija ustaviti proizvodnjo (nafte) z zaprtjem vrtalnih naprav

the lake is shut in by hills jezero je obdano od gričev
the mountains shut in the view goré zapirajo (zastirajo) razgled

Sīda -ae, f (Σίδη) Sída

1. mesto v Pamfiliji z dobrim pristaniščem, kolonija Eolcev (Ajolcev) iz Kum, kraj, kjer so zelo častili Minervo (zdaj Eski Antalya ali Selimiye): Ci. ep., L., Mel. — Soobl. Sīdē -ēs, f: Plin. (v nekaterih starejših izdajah najdemo zapis Sade). Od tod preb. Sīdētae -ārum, m (Σιδῆται) Sidéti, Sidájci: L.

2. jezero v Indiji: Plin.

Sirmiō -ōnis, f Sirmióna (zdaj Sirmione), polotok ali rt v južnem delu Benaškega jezera (lacus Benacus, zdaj Gardsko jezero), kjer je imel pesnik Katul podeželsko posestvo: paene insularum Sirmio insularumque ocelle quascumque in liquentibus stagnis Cat., salve o venusta Sirmio atque ero gaude Cat.

Skáder Skadar moški spol

Skadrsko jezero lac moški spol de Skadar

slan (-a, -o) salzig, (ki vsebuje sol) salzhaltig; (soljen) gesalzen, preveč: übersalzen
malo slan kochsalzarm
postajati slan versalzen
Salz- (krompir Salzkartoffeln množina, paličica das Salzstangerl, presta die Salzbrezel, puščava geografija die Salzwüste, stepa die Salzsteppe, jezero der Salzsee, pecivo das Salzgebäck, testo der Salzteig)

spēcchio m (pl. -chi)

1. zrcalo:
specchio concavo, convesso, sferico vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo

2. ogledalo:
specchio a mano, da tavolo, da muro ročno, namizno, stensko ogledalo
armadio a specchio omara z ogledalom

3. pren. hiša kot iz škatlice

4. pren. zrcalo; vzor:
farsi specchio di qcn. zgledovati se po kom, jemati koga za vzor

5.
specchio d'acqua morje, jezero:
a specchio na obali

6. preglednica

7. šport tabla (pri košarki)
lo specchio della porta nogometna vrata, gol

8. bot.
specchio di Venere barvica, plahuta, zaspanka (Specularia speculum)

9. hist. register dolžnikov (komune)

still¹ [stil]

1. samostalnik
miren, nepremičen, negiben; tih, nem, molčeč; nemoten; nepeneč se (pijača)

still champagne naravni (nešampanizirani) šampanjec
still as the grave molčeč kot grob
a still lake mirno jezero
still life tihožitje
the still small voice figurativno glas vesti
still water mirujoča voda
be still! molči!
keep still! bodi miren
to keep still about s.th. molčati o čcm
to lie (to sit) still nepremično ležati (sedeti)
to stand still mirno, nepremično stati, ustaviti se, ne se več premakniti
still waters run deep tiha voda bregove podira

2. samostalnik
poetično mir, tišina, molk
fotografija posamična fotografija, kamera za posamične posnetke
film fotografija, reklamna fotografija (nepremična) za film
pogovorno tihožitje
ameriško tih alarm ob požaru

in the still of night v nočni tišini, sredi noči

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
umiriti, pripraviti k molku, utišati; utihniti, umiriti se

to still one's fears pomiriti svoj strah
when the storm stills ko se bo vihar polegel

Stymphālus (Stymphalos) -ī, m in f ali Stymphālum -ī, n in v pl. Stymphāla -ōrum, n (Στύμφαλος) Stímfal, jezero, reka in mesto v Arkadiji, kjer je Herakles (Herkul) pobil požrešne, bronastokrile ujede Stimfalide (stimfalske ptice) (Stymphalides): Stat., Plin., Suet., Lucr. (z obl. Stymphāla). Od tod adj.

1. Stymphālicus 3 (Στυμφαλικός) stímfalski: aves Pl.

2. Stymphālis -idis, f (Στυμφαλίς) stímfalska: silva O., undae O. Stímfalsko jezero, Stymphalides aves Hyg. ali samo Stymphalides Mart., Cl. ali Stymphalidae aves Isid. in v sg. Stymphalis (sc. avis) Sen. tr., Stymph. insulae Isid.

3. Stymphālius 3 stímfalski: monstra (= Stymphalides aves) Cat.

Styx, Stygos, acc. Styga, v lat. obl. gen. Stygis, acc. Stygem, f (Στύξ: στυγεῖν sovražiti, črtiti, Στύξ torej = „predmet sovraštva”)

1. Stíks, m, ali Stiga, f, mitološko podzemeljsko vodovje (reka ali jezero), na katero so prisegali bogovi: Sil., Stat., Ap. idr., ergo … et illi, qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx … di putandi Ci., noviens Styx interfusa V., lucos Stygis … aspicies V., per Styga Iunoni falsum iurare solebat Iuppiter O., (pesn.) sinekdoha podzemeljski svet, podzemlje: Mart., illum sub pedibus Styx atra vides V., ad Styga Taenariā est ausus descendere portā O.

2. studenec v Arkadiji s strupeno, jedko in kakor led mrzlo vodo: Sen. ph., Plin., Iust., Vitr. (ki piše gr. Στυγὸς ὕδωρ), Stygem appellant fontem, ex quo pestiferum virus emanat Cu.; pesn. meton. strup: miscuit undis Styga Sidoniis Sen. tr. — Od tod adj.

1. Stygiālis -e Stíksov, stígovski, stíški: sacra Ps.-V. (Ciris).

2. Stygius 3 (Στύγιος) Stíksov, stígovski, stíški, podzemeljski: torrens O., unda, fluctus H., aquae V., Ap. ali palus V., Lact., cymba (cumba) ali carina V. Haronov čoln, umbrae O., manes Val. Fl., canes Lucan., Iuppiter ali frater ali rex (= Pluto) V., Iuno (= Proserpina) Stat.; od tod pesn. metaf.
a) peklenski = grozen, grozovit, strašen, strahovit, smrten, smrtonosen, poguben, škodljiv, žalosten: nox O., os (sc. serpentis) O., vis V., bubo O. smrt naznanjajoč, color Sil. smrtna, mrtvaška, frigus Sil. smrtni mraz.
b) čaroben, čaroven: carmen Lucan., religio Sil., preces Sen. tr., ars Val. Max.

sug-gerō -ere -gessī -gestum (sub in gerere)

I.

1. dati (dajati) spodaj (pod), poddati (poddajati), podde(va)ti, spraviti (spravljati) pod kaj, podložiti (podlagati), podklasti (podkladati), podstaviti (podstavljati): flamma virgea suggeritur costis undantis aëni V.; pren.: invidiaeque flammam ac materiam criminibus suis suggerere L. s svojimi obdolžitvami podlagati zavisti plamen in gorivo.

2. occ. (z oslabelim pomenom prepozicije) priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), poda(ja)ti, prinesti (prinašati): his rebus sumptum Ter., omnium rerum apparatūs Auct. b. Alx., suggere tela mihi V., quibus (sc. animalibus) si cibum suggeras, iacent T., suggerere ructanti pinnas rubentes Mart.; abs.: aliae (sc. apes) struunt, aliae poliunt, aliae suggerunt Plin.; metaf.
a) nabaviti (nabavljati), priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), (po)nuditi, dati (dajati), čemu dati (dajati) ali (po)nuditi ali omogočiti (omogočati) priložnost (možnost): madida quae mihi adposita in mensam miluinam suggerant Pl., prodiga divitias alimentaque mitia tellus suggerit O., ego subinde suggeram, quae vendatis L., suggerunt affatim ligna proximae silvae Plin. iun., lacus piscem, feras silvae … studia altissimus iste secessus affatim suggerunt Plin. iun. jezero daje možnost za ribarjenje … , ea res suggeret materiam interrogationi Q. ultro se suggerentibus causis Fl.
b) (skrivaj, potihem, potiho(ma)) svetovati kaj, (posredno, prikrito) svetovati, (posredno, prikrito) predlagati, narekovati, spomniti (spominjati) na koga, kaj, navdihniti (navdihovati) komu kaj, koga s čim, govor o čem sprožiti (sprožati), zače(nja)ti, nače(nja)ti o čem, sugerírati kaj: quos (sc. questūs) in tali casu dolor suggerit Cu., suggerere quaedam de re publica Aur., restitutionem Ulp. (Dig.); s finalnim stavkom: Ulp. (Dig.); abs.: suggerente coniuge Aur. po nagovarjanju (prišepetavanju) svoje soproge, suggerente irā Aur. po navdihu svoje ne(je)volje = v svoji ne(je)volji; od tod subst. pt. pr. suggerentēs -(i)um, m navdihovalci, prišepetovalci: pro invidia suggerentum Veg. —

II. naštevajoč uvrstiti (uvrščati), priključiti (priključevati), povezati (povezovati), privrstiti (privrščevati, privrstovati), za kom ali čim omeniti (omenjati), pristaviti (pristavljati), dostaviti (dostavljati), prida(ja)ti, doda(ja)ti: (sc. auctores) Bruto statim Horatium suggerunt L., ut quidam annales … nihil praeter nomina consulum suggerant L., hos consules Piso Q. Fabio et P. Decio suggerit biennio exempto, quo … L.; metaf.: huic incredibili sententiae ratiunculas suggerit Ci., verba, quae desunt, suggesta sunt Ci., singulis generibus argumentorum copiam suggerunt Ci., suggerebantur etiam saepe damna aleatoria Ci. k temu so pogosto prišli še … ; occ. skrivaj povzročiti (povzročati) komu kaj: Druso ludus est suggerendus Ci. ep. Druzu jo moramo skrivaj zagosti., Druza moramo skrivaj potegniti za nos. —

III.

1. od spodaj navzgor spraviti (spravljati), (na)kopičiti (nakopičevati), nanositi (nanašati): fidaque suggestā castra coronat humo Pr. z nasipom; od tod subst. pt. pf. suggestum -ī, n nanošeno vzvišeno mesto, vzpetina, vzvišek (iz prsti, kamenja idr.): ex suggesto … prodeunt anates in stagnum Varr.; poseb. vzpetina, vzvišek za javno govorjenje (pred ljudstvom), govorniški oder, govornica, govorišče, tribuna: neque illud suggestum, in quo causam dixerat, ascendenti … signum illum datum Ci., cum in communibus suggestis consistere non auderet Ci.

2. occ. visoko (z)graditi, visoko (se)zidati, visoko pozidati: celsis suggesta theatra columnis Sil.

swim^*2 [swim]

1. neprehodni glagol
plavati, priplavati, plavati na vodi, pluti; (prah ipd.) plavati, viseti v zraku
figurativno kópati se
figurativno čutiti vrtoglavico, biti vrtoglav, vrteti se (komu); plavati (in v)
biti preplavljen, kópati se (in v)

2. prehodni glagol
preplavati, plavati (neko razdaljo); prisiliti, nagnati (koga), da plava; plavati na tekomovanju, prepeljati s plavanjem (across čez)

to swim s.o. tekmovati s kom v plavanju (100 yards 100 jardov)
to swim against the stream plavati proti toku (tudi figurativno)
to swim to the bottom potoniti, potopiti se
to swim beyond one's depth predaleč (ven) plavati
to swim the horse across the river s konjem preplavati reko
to swim the lake preplavati jezero
to swim a mile plavati eno miljo
to swim like a fish (a stone) plavati kot riba (kamen)
to swim like a tailor's goose figurativno plavati kot kamen, potopiti se
to swim a race udeležiti se plavalnih tekem
to swim on one's side (on one's back) bočno (hrbtno) plavati
to swim with the tide (the stream) plavati s tokom; (tudi figurativno), figurativno pridružiti se večini
to swim the river, the Channel preplavati reko, Rokavski preliv
the cellar was swimming in wine klet je plavala v vinu, je bila preplavljena z vinom
cork swims in water plutovina plava v vodi
oil swims on water olje plava na vodi
the meat swims in gravy meso plava v (mesnem) soku
her eyes were swimming with tears oči so se ji topile v solzah
my head swims vrti se mi v glavi, imam vrtoglavico
the room swam before my eyes zdelo se mi je, da se soba vrti okoli mene
she swam up to him figurativno zdrsnila je k njemu, kot da bi plavala

Tanais -idis in -is, acc. -im in -in, abl. -ī, m (Τάναϊς) Tánais

1. (zdaj Don) mejna reka med Evropo in Azijo v evropski Sarmatiji, izlivajoča se v Meotsko jezero (zdaj Azovsko morje); tudi mesto z istim imenom ob vzhodnem ustju te reke: Varr., S. fr., H., V., L., O., Cu., Plin., Mel., Ap., T., Amm. Od tod
a) Tanaītae -ārum, m (Ταναΐται) Tanaíti, Potanáijci, preb. ob Tanaisu: Plin., Amm.
b) Tanaītis -idis, f Tanaítka, Tanaítida, Potanáijka, preb. ob Tanaisu = Amazónka: Sen. tr.

2. = Iaxartes (zdaj Sir Darja): Cu.

3. reka v Numidiji: S.

Tangañica

el Tangañica Tanganjika (jezero)

Tanganjika:
jezero Tanganjika der Tanganjikasee

Tanzanija samostalnik
(država) ▸ Tanzánia