Franja

temper¹ [témpə] samostalnik
temperament, narava, čud; značaj, karakter; razpoloženje, nastrojenje
figurativno razburjenost, razdraženost, jeza, bes(nost)
figurativno obvladanost, umirjenost, mirnost
tehnično mešanica; primes; kakovost; trdnost, čvrstost (ilovice, gline)
tehnično trdota (jekla itd.)
zastarelo (telesna) konstitucija
zastarelo kompromis

in a bad temper slabe volje, jezen (with na)
out of temper slabe volje, jezen
even temper' ravnodušnost
a fit of temper napad jeze (togote)
to be in a temper biti jezen (besen, razkačen)
to be in a good (bad) temper biti dobro (slabo) razpoložen
to have an evil temper biti nagle jeze, biti togoten
he has a quick temper on hitro vzkipi
to have a sweet temper biti blagega značaja
to get (to fly) into a temper razjeziti se, pobesneti
to get out of temper znevoljiti se, razjeziti se
to keep (to control) one's temper obvladati se, brzdati se, ostati miren
to lose one's temper razjeziti se, izgubiti potrpljenje
to put s.o. out of temper spraviti koga v slabo voljo, razjeziti koga
to recover one's temper umiriti se (zopet)
to show temper kazati razdraženost

that¹ [ðæt, ðóuz]

1. zaimek (množina those)
(kazalni) ta, to; oni, -a, -o

and that in to, in sicer
at that vrh tega, poleg tega, pogovorno pri tem
and all that in vse to (táko)
for all that pri vsem tem, kljub vsemu temu
like that takó
this, that, and the other to in ono, vse vrste
with that s tem
that which... to (ono), kar...
that house over there ona hiša tam preko
to that degree that do tolikšne mere, da...
that's all to je vse
that's it! tako je prav! tako je treba!
that's so takó je
that's right! takó je! točno! res je!; vulgarno da
and that's that! pogovorno in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!
that may be to je možno
that's what it is saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec
(is) that so? ali res? je (to) res tako?
that's the way! tako je prav!
that is why zato
that is because to je zato, ker
that is (to say) to se pravi
those are they to so oni
those are his children to (ono) so njegovi otroci
that was the children to so bili (so naredili) otroci
that's a dear! to je lepo od tebe!
what of that? (pa) kaj za to?
what's that noise? kakšen hrup je to?
that's what he told me tako mi je on povedal
let it go at that pogovorno pustimo to, kot je
why do you run like that? zakaj tako tečeš?
this cake is better than that (one) ta kolač je boljši kot oni
I went to this and that doctor šel sem k več zdravnikom

2. prislov
pogovorno takó (zelo)

that much toliko
that far tako daleč
that angry (small, tired) tako jezen (majhen, utrujen)

Thymoetēs -ae, m (Θυμοίτης) Timójt

1. eden najstarejših Trojancev, ki je svetoval, naj lesenega konja privlečejo v mesto (bil je jezen, ker mu je Priam ubil sina, za katerega je vedež prerokoval, da bi lahko Troja zaradi njega nekoč propadla): V.

2. Trojanec, Hiketaonov sin: V.

to² [ó] poudarjalna členica: aber, denn (to je bil jezen! war der aber wütend!; to imaš pa veliko oblek! hast du aber viele Kleider!; kako to čas teče! wie denn die Zeit vergeht!)

tó adv. proprio; ○:
to je bil jezen, ko je ugotovil prevaro quando scoprì l'inganno montò su tutte le furie
pren. to ti je fant un giovanotto proprio in gamba
to ti je goljuf è proprio un gaglioffo

trouver [truve] verbe transitif najti, odkriti, naleteti, zadeti (quelqu'un, quelque chose na koga, na kaj); zalotiti, presenetiti; figuré dobiti; nabaviti si, priskrbeti si; izmisliti, iznajti, izumiti; smatrati, imeti za; meniti (que da); občutiti kot, najti priložnost (à za)

se trouver nahajati se; počutiti se
trouver bon, mauvais odobravati (spoznati za dobro), ne odobravati
la trouver mauvaise, raide, saumâtre (familier) biti nezadovoljen, jezen zaradi kake nevšečnosti
aller, venir trouver quelqu'un obiskati koga, iti, priti na obisk h komu
il trouve à redire à tout on graja, kritizira vse
où trouve-t-on ...? kje se dobi ...? kje dobimo?
y trouver son compte priti pri tem na svoj račun
je trouve le temps long čas se mi meče, naveličal sem se že čakanja
ne pas trouver le temps de quelque chose ne imeti časa za kaj
comment trouvez-vous cela? kako se vam zdi to?
je trouve la question difficile vprašanje se mi zdi težko
je lui trouve bonne mine zdi se, vidi se mi zdrav
il a trouvé son maître naletel je na sebi močnejšega
(familier) où as-tu trouvé cela? iz česa sklepaš to? kaj ti daje to misliti?
je trouverai bien à te tirer de là bom že kaj našel, da te bom izvlekel iz tega
se trouver bien dobro se počutiti
la nouvelle se trouva fausse vest se je izkazala za napačno
se trouver mal omedleti, onesvestiti se
se trouver mal de quelque chose biti nezadovoljen s čim
je me trouve dans l'impossibilité de t'aider nemogoče mi je ti pomagati
il se trouve que ... pripeti se, da ...
il se trouve toujours des gens qui ... vedno se najdejo ljudje, ki ...
si tu te trouves malin! če misliš, da si pameten!
se trouver être, avoir slučajno hiti, imeti
il se trouvait habiter tout près de chez nous slučajno je stanoval čisto blizu nas
(populaire) si ça se trouve je zelo mogoče, da ...
je veux bien aller le voir, mais, si ça se trouve, il est déjà parti želim ga obiskati, toda zelo mogoče je, da je že odpotoval

wrath [rɔ:ɵ ameriško ræɵ] samostalnik
srd, jeza, besnost, gnev; kazen, maščevanje

slow to wrath ki se ne razjezi hitro
to be wrath against (ali with) biti jezen na

zadôsti assez, suffisamment

več kot zadosti plus que suffisant, plus qu'il n'en faut
zadosti imeti česa avoir assez (ali suffisamment) de quelque chose, (sit, jezen biti) en avoir assez de quelque chose, familiarno en avoir plein le dos de quelque chose, en avoir marre de quelque chose
imeti zadosti denarja avoir assez d'argent, avoir de l'argent en suffisance
imeti zadosti za življenje avoir de quoi vivre

zakáj

A) adv.

1. perché, per quale ragione, per quale motivo:
zakaj je jezen na nas perché è arrabbiato con noi
se bojiš? Zakaj le hai paura? Perché mai
greš z nami? Zakaj pa ne vieni con noi? E perché no, Ma certo

2. pog. (čemu) a quale scopo, perché:
zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico perché mi racconti queste cose? Perché tu sappia (la verità)

B) zakáj (-a) m il perché:
zakajev je veliko i perché sono tanti

C) zakáj konj. knjiž. perché, poiché, siccome:
cenili so ga, zakaj bil je pošten era stimato perché un grande galantuomo

zlovolj|en [ó] (-na, -no) schlecht gelaunt, schlecht aufgelegt, [übelgelaunt] übel gelaunt, [mißmutig] missmutig, verstimmt, (jezen) ärgerlich; po značaju: bärbeißig, sauertöpfisch, griesgrämig, mürrisch, verdrießlich

Zorn, der, (-/e/s, ohne Plural) jeza, srd; einen Zorn haben auf biti jezen na; in Zorn geraten razjeziti se; in Zorn bringen razjeziti; sich in Zorn reden spraviti sam sebe v jezo, stopnjevati jezo (z govorjenjem)

zvèn (-éna) m suono, tono (tudi pren.):
kovinski zven suono metallico
jezen, otožen, spoštljiv zven besed tono adirato, melanconico, rispettoso delle parole
v takih razmerah vsaka beseda dobi politični zven in tali circostante ogni parola acquista un tono politico
lingv. zven glasilk vibrazione delle corde vocali

ἀκρᾱ́-χολος 2 zelo jezen, naglojezen, togoten.

ἀλγέω (ἄλγος) [cj. aor. ep. ἀλγήσετε] 1. imam bolečine, čutim bol, boli me kaj, bolan sem. 2. trpim, jezen sem, žalostim se, nejevoljen sem.

ἄχ-νυμαι (ἄχος) dep. ep. in poet. žalostim se, sem žalosten, otožen, jezen, nejevoljen, ogorčen, žalujem, τινός za kom.

βαρύ-θῡμος 2 poet. potrt, zlovoljen, ves nejevoljen, jezen.

βαρῡ́νω (βαρύς) [fut. βαρῠνῶ, aor. ἐβάρῡνα, ἐβαρύνθην] 1. act. tiščim, težim, nadlegujem, mučim. 2. pass. teži me kaj, muči me, obnemorem τινί; oslabim χεῖρα, srdim se, postanem nejevoljen, jezen, nezadovoljen, trpeti moram radi česa.

δυσχεραίνω (δυσχερής) [aor. ἐδυσχέρᾱνα, fut. δυσχερανῶ] 1. sem nejevoljen, nezadovoljen, jezen, (raz)srdim se, (ἐπί) τινι, τό z inf. 2. ne odobravam, zametavam. 3. a) delam težkoče, otežujem kaj, nagajam, prevračam besede ἐν τοῖς λόγοις; b) vzbujam nejevoljo, (raz)dražim.

ἔγ-κοτος 2 ion. srdit, jezen; subst. ὁ črt, sovraštvo, jeza, ἔγκοτον ἔχω τινί sovražim, črtim koga.

ἐν-οχλέω (dvojni augm. in redupl. ἠνώχλ-) 1. act. sem nadležen, vznemirjam, nadlegujem, delam napotje, motim τινί; tudi s pt. 2. pass. sem jezen, sem razdražen.