Franja

extinguish [ikstíŋgwiš] prehodni glagol
pogasiti, utrniti; izbrisati, iztrebiti, pokončati; poplačati (dolgove)
figurativno zasenčiti; jezik komu zavezati

to take oil to extinguish fire prilivati olja v ogenj, še bolj razdražiti

Fachsprache, die, strokovni jezik, jezik stroke

faveō -ēre, fāvī, fautum

1. komu naklonjen biti, potegniti (vleči) s kom, na roke iti, streči, ugajati komu, podpirati, pospeševati; z dat. personae ali rei: f. virgini Ter., amanti, precantibus O., Bacche, fave vati O. bodi milostljiv, f. canenti Val. Fl., si sibi dei favent Cat., qui diligebant Roscium, Panurgo favebant Ci., Miloni ne favere quidem potui Ci., omnes boni semper nobilitati favemus Ci. smo strankarji (pristaši) aristokratov, f. Sullanis (Sullae Vell.) partibus N., populares Polyperchonti favebant N., favere et cupere Helvetiis C., omnibus favit Suet., isti favere sententiae Ci., f. alicuius gloriae ali dignitatique Ci., Caesaris rebus C., nimis bello S., Catilinae inceptis S., favere enim pietati fideique deos L., precibus meis fave, Ilithyia O. f. huic timori O., v pomoč biti, faveo quoque laudibus istis O. tudi ta hvala mi je prijetna, favet verbis ipsa suis O. ugajajo ji … besede; brezos.: non modo non invidetur illi aetati, verum etiam favetur Ci.; z acc. pron.: quod ego favisse me tibi fateor Ci. v čemer da sem ti pritegnil; s praep.: qui Parthorum quoque contra Romanum nomen gloriae favent L. ki branijo slavo Partov proti rimskemu imenu, hac pro parte (= pro Perseo) … favent O. mu želita zmago, turba favens adversus studium suum Suet. = drugo stranko podpirajoče občinstvo; z inf. ali ACI = zahtevati, želeti: mulieres spectare faventes Enn., quod adscribi factis … se favet O.; s finalnim stavkom: faventibus cunctis, ut essent vera Plin. ko so vsi zahtevali (želeli), da … , di faveant, ut … Plin. iun. dali bogovi, da … !, faveo enim saeculo, ne sit sterile Plin. iun. kajti želim naši dobi, da ne … ; abs.: multitudo audiens favet, odit Ci., iniquus iudex est, qui aut invidet aut favet Ci., dum favet nox et Venus H. je ugodna, adsis, o Tegedae, favens V., Phoebe, fave Tib., faveant modo numina O., dii faveant Cu., faventibus diis Suet., iudices, ut faveant, rogamus Q., invidi et faventes T.; pren.: altera (tellus) frumentis … favet, altera Baccho V. je ugodna (žitni) setvi, … vinogradništvu, je pripravna za … , ventis faventibus aequor navigat O. ob ugodnem vetru.

2. occ.
a) ploskati, odobravati: alicui L. idr., equo O., panno Plin. iun.; abs.: studiis faventum consonat omne nemus V., turba faventium H., clamor, qualis ex insperato faventium (esse) solet L.
b) vdajati se, posvetiti se čemu: galli favent faucibus … cantu (dat.) Enn. ap. Ci., apes operi favent O. pridno delajo.
c) na jezik paziti, ne motiti (s hudimi besedami), tiho biti, molčati; z abl.: rebus divinis, quae publice fierent, praefabantur „ut faverent linguis“ Ci. naj molčijo, favete linguis H. ali ore favete V., O. molčite, tiho bodite, quisquis ades, lingua, vir mulierque, fave Tib., animis linguisque favete O. vzdržite se hudobnih besed in misli, mente favete pari Sil.; abs.: favete, adeste animo Ter. coetum celebrate faventes V. s slovesnim duhom.

fenicio

A) agg. (m pl. -ci) feničanski

B) m

1. (f -ia) Feničan, Feničanka

2. jezik feničanščina, feničanski jezik

finnois, e [finwa, z] adjectif finski; masculin finski jezik

culture féminin finnoise finska kultura

fínščina ž finski jezik

flamand, e [flamɑ̃, d] adjectif flamski, flamandski; masculin flamski jezik

Flamand masculin Flamec

flash¹ [flæš] samostalnik
blisk, vzplamenitev; izbruh; preblisk, trenutek; načičkanost, blišč; rokovnjaški jezik; zapornica
ameriško kratka notica
zastarelo lasulja; odlomek filma

in a flash v trenutku
a flash in the pan ponesrečen poskus
a flash of wit domislek
a flash of hope žarek nade
flash burn opeklina od atomske bombe

Formelsprache, die, jezik formul

francique [frɑ̃sik] adjectif frankovski; masculin, histoire jezik Frankov

francophone [-fɔn] francosko govoreč; ki govori francoski jezik

francóščina ž francuski jezik

Fremdsprache, die, tuj jezik, tuji jezik

furlánščina ž furlanski jezik

gab² [gæb] neprehodni glagol
pogovorno govoričiti, čenčati, jezik otresati

gale [gal] féminin garje, srab; figuré strupen jezik

une méchante gale zlobna, hudobna, obrekljiva ženska
avoir, attraper la gale imeti, dobiti garje
je n'ai pas la gale nisem garjav
(populaire) ne pas avoir la gale biti zdrav, ne imeti kake ostudne bolezni
n'avoir pas la gale aux dents imeti zdrav, dober tek (apetit)
(familier) c'est une gale, il est mauvais comme une gale on je zloben, samó obrekuje druge ljudi

gallese

A) agg. geogr. valižanski, waleški

B)

1. m, f Valižan, Valižanka

2. m jezik valizijski jezik

gaulois, e [golwa, z] adjectif galski; robato šaljiv, malo opolzek; odkrit; masculin galski jezik

Gaulois masculin Galec
moustaches féminin pluriel à la gauloise dolgi, viseči brki
le coq gaulois galski petelin (simbol francoskega narodnega ponosa)

Gebärdensprache, die, jezik gest/kretenj

Gegenwartssprache, die, jezik sodobnosti, sodobni jezik