Franja

pasión ženski spol trpljenje; strast, koprnenje, strastna želja, močna ljubezen, nagnjenje do; huda jeza

la Pasión pasijon, Kristusovo trpljenje
pasión de amor žar ljubezni, strastna ljubezen
con pasión strastno

pignone¹ m hidravl. vrh jeza

rage [raž] féminin, médecine steklina; huda, blazna bolečina; besnost, huda jeza; pohlep, strast po

à la rage strastno, blazno
rage d'aventures, du feu strast, huda želja po dogodivščinah, igralska strast
rage de la destruction uničevalna strast, uničevalnost
rage de dents hud zobobol
accès masculin de rage napad besnosti
fou de rage nor od jeze, pobesnel, besen
entrer dans une rage folle raztogotiti se, strašno se razjeziti
exciter la rage de quelqu'un razkačiti, razjeziti koga
écumer de rage peniti se od besnosti
étouffer de rage dušiti se od besnosti
faire rage besneti, divjati, razsajati
la tempête a fait rage toute la nuit nevihta je divjala vso noč
passer sa rage sur quelqu'un stresti svojo jezo, svoj bes na koga
vaccin masculin contre la rage cepivo proti steklini

rancore m zamera, tiha jeza, mržnja:
covare, serbare un sordo rancore kuhati zamero

resentment [rizéntmənt] samostalnik
zamera, nezadovoljstvo, nerazpoloženje, slaba volja, nevolja, negodovanje, čemernost; razburjenje, razburjenost (of zaradi)
prikrita jeza, maščevalnost; mržnja, sovraštvo (against, at do)

ressentiment [rəsɑ̃timɑ̃] masculin zamera, prikrita jeza; sovražnost; vieilli občutek (bolečine, žalosti ipd.)

s'attirer, soulever le ressentiment de quelqu'un osovražiti se pri kom
éprouver un profond ressentiment à l'égard de quelqu'un zelo zameriti komu, biti jezen, kuhati jezo na koga
éprouver, garder du ressentiment d'une injustice zameriti žalitev, krivico

simmer [símə]

1. samostalnik
počasno vrenje (kuhanje)
figurativno zadrževana jeza (ogorčenost ipd.)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
počasi (se) kuhati, tiho vreti, kipeti
figurativno vreti, kipeti (with od)
s težavo se zadrževati, komaj krotiti (zadrževati) (jezo ipd.)

to simmer with anger kipeti (pihati) od jeze
to simmer down umiriti se, ohladiti se
to simmer over prekipeti

varapalo moški spol dolga palica; udarci, batine; figurativno huda jeza

vivacité [-site] féminin živahnost, živost; gibčnost; bistrost; nagla jeza

vivacité des couleurs; de l'air žive barve, svežina zraka

Volkszorn, der, jeza ljudstva

wax² [wæks] samostalnik
sleng besna jeza, besnost, razjarjenost

to be in a wax biti besen, razjarjen
to get into a wax pobesneti, razjariti se

white heat [wáithi:t] samostalnik
(bela) razbeljenost
figurativno skrajna razburjenost, huda jeza, srd, besnost; mrzlična naglica ali delo

to work at a white heat delati z mrzlično naglico

žestìna ž
1. silovitost: žestina izraza, vatre u borbi
2. besnost, divja jeza, ihta: ukrotiti -u životinje; od -e sav je problijedio; sin je baštinio svu -u od oca
3. velika vročina: ljeti je mnogo djece pomrlo od -e

accecare

A) v. tr. (pres. acciēco, accēco)

1. slepiti, zaslepiti, oslepiti (tudi pren.):
non lasciarti accecare dall'ira ne pusti, da te jeza zaslepi

2. zapreti, zazidati:
accecare una finestra zazidati okno
accecare un chiodo, una vite zabiti žebelj do kraja, priviti vijak do kraja

B) v. intr. oslepeti

allentare

A) v. tr. (pres. allento) popustiti, popuščati; ublažiti; upočasniti (tudi pren.):
allentare le redini popustiti vajeti
allentare la disciplina ublažiti, zrahljati disciplino
allentare il passo upočasniti korak
allentare i cordoni della borsa pren. razvezati mošnjo, dati denar
allentare un calcio pog. dati brco

B) ➞ allentarsi v. rifl. (pres. mi allento) upočasniti se; pren. pojemati, popustiti, popuščati:
il nodo si è allentato vozel je popustil
l'ira si allentava jeza je pojemala

amō -āre -āvi -ātum

1. ljubiti (iz nagnjenja, strastno, naspr. odisse; diligere ljubiti iz spoštovanja, občudovanja, naspr. neglegere, spernare), rad imeti koga; o osebah: odi et amo Cat., ceteris odio est, ab his amatur Ci., Nicen uxorem vir amabat Ci., avus tuus amavit unice patriam (personificirano) Ci.; amare se ali se ipsum samega sebe ljubiti, biti vase zaljubljen, sebično misliti, biti sebičen: licet ipsi nos amemus Ci., nisi nosmet ipsos valde amabimus Ci., se ipsum amans Ci. sebičnež; amare inter se Pl., Ter., Ci. ep. med seboj se ljubiti.

2. s stvarnim obj. ljubiti = rad videti, ceniti, čislati, komu prijati, ugajati, všeč biti kaj, vnet, navdušen biti za kaj; rad kaj storiti, običajno kaj delati (v sl. tudi z nedovršnikom [ponavljalnikom] glagola, ki je v lat. odvisen od amare): litteras N., amat otia V., odit populus luxuriam, non amat profusas epulas Ci., ea, quae secundae res amant S. kar sreča rada vidi, kar sreči sledi, hoc amat H. za to je vnet (navdušen), quin teque et tua amares H., amat ianua limen H. so rada zaprta, non omnes eadem mirantur amantque H., hoc Arruntius amare coepit Sen. ph. ta izraz se je Arunciju priljubil, Nilus amet alveum suum Plin. iun. ostani v svoji strugi, lens amat solum tenue Plin. leči prija, amoenos colores amant oculi Aug.; z inf. ali ACI: hic ames dici pater H. daj se tu rad imenovati očeta, amat scripsisse ducentos versus H. posebno rad napiše, tecum vivere amem, tecum obeam libens H. bi rada (z veseljem) živela, umrla, amat claustra rumpere H., amant iacēre H. radi (= pogosto) ležijo = poležavajo, quae ira fieri amat S. kar jeza rada vidi, da se zgodi = kar jeza rada stori, quo pinus ingens albaque populus umbram hospitalem consociare amant H., aurum... perrumpere amat saxa H.; v pozni lat. brezos.: ut apud deum fieri amat Aus.

3. strastno, pohotno ljubiti, ljubimkati, zaljubljen biti: aliquem Kom., V. idr., aliquam misere Ter., aliquam amare coepisse perdite Ter. na smrt se zaljubiti v kako (deklico), ut ameris, amabilis esto O., si vis amari, ama Sen. ph., ut ameris, ama Mart., quod amo, amas, amat Pl. moja, tvoja, njegova ljubica; poseb. abs. ljubico (ljubice) imeti, dekle (dekleta) imeti, ljubezensko razmerje imeti, evfem. = slast(i) ljubezni uživati: meum gnatum rumor est amare Ter., amare a lenone Pl. ljubiti deklico, priskrbljeno od zvodnika, si puerilius his ratio esse evincet amare H., ibi primum insuevit exercitus... amare, potare S., qui ama(n)t Pl., Ter., V. zaljubljenec (zaljubljenci), ljubimec (ljubimci).

4. rekla pogovornega jezika:
a) si me amas, si quidquam me amas (kot vrivek v podporo kaki prošnji) če me (le količkaj) ljubiš, meni na ljubo: cave, si me amas Ter., adduc, si me amas, Marium Ci. ep., si quidquam me amas, hunc locum muni Ci. ep., si me amas, inquit, paullum hic ades H.
b) ita (sic) me dii (bene) ament ali amabunt Pl., Ter. tako naj mi bogovi pomagajo, Diespiter me sic amabit Pl. tako mi pomagaj Diespiter; elipt.: ita me Iuppiter (sc. amet ali amabit) Pl.; kot pozdrav: dii te ament Pl. bogovi naj ti pomagajo (naj te živijo).
c) amare aliquem de (in) aliquo, de (in) aliqua re ali s kavzalnim stavkom = dolžan (hvaležen, zahvalo dolžan) biti komu za koga, za kaj, zato, ker: ecquid nos amas de fidicina ictac? Ter., de raudusculo... multum te amo Ci. ep., in Atilii negotio te amari Ci. ep., te multum amamus, quod ea abs te diligenter... curata sunt Ci. ep.; tudi s samim acc. personae in abs.: bene facis; merito te amo Ter., ergo amo te Pl.; podobno: se amare in aliqua re sam s seboj zadovoljen biti zaradi česa: Tu ergo haec quomodo fers? Belle mehercule et in me valde amo Ci. ep.; tudi brez določila v abl.: credo... hunc me non amare (da ni zadovoljen z menoj), at ego me amavi (sem s seboj tembolj zadovoljen), quod mihi iam pridem usu non venit Ci. ep.; od tod (kot vrivek pri prošnjah, pozivih, vprašanjih) amabo ali amabo te (nikdar amabo vos) hvaležen (ti) bom = bodi tako dober ali prosim lepo: da mihi operam, amabo Pl., id, amabo, adiuta me Ter., fac, amabo Ter., amabo, quid ait? Ter., amabo te, advola Ci. ep., amabo, mea dulcis Ipsithilla,... iube ad te veniam Cat.; s finalnim stavkom: amabo te, ut illuc transeas Ter., amare ait te multum, ut... deferas Pl., amabo te,... ne... assignes Ci. ep. — Od tod

A. pt. pr.

I. kot adj.

1. act. amāns -antis, adv. amanter
a) ljubeč, ljubezniv, ljubezni poln, prijazen, dober komu, dobrohoten, naklonjen: frater carissimus atque amantissimus Ci., amantissima uxor T., amanter exspectare adventum alicuius Ci. ep., gravius de nobis querentur et amantius Ci., melius et amantius ille (fecit), qui gladium offerebat T., quocum... amantissime vixerat Ci.; večinoma z objektnim gen.: boni cives amantes patriae Ci. domoljubi, cruoris amans O., tui amantior quam temporis Ci. ep., fuit similitudinis quam pulchritudinis amantior Q. je bolj gledal na..., Metellus vir patriae amantissimus Ci. vnet domoljub, amantissimus rei publ. Ci., amantissimus quidam filii Val. Max. nadvse ljubeč (blag) oče, amantissima nostri natura Sen. ph. nam tako dobrotljiva (mati) narava.
b) met. (o stvareh, s katerimi se kaže ljubezen) ljubezniv, ljub, mil, prijazen: amantia verba O., amantissimis verbis utens Ci. ep., nomen amantius... maternum Ci.

2. superl. v pass. pomenu
a) o osebah srčno ljubljen (prijatelj): Aug., Hier., vale mi amantissime Fr.
b) o stvareh preljub(ek): amantissimae vineae Vulg.; neutr. pl. subst.: amantissima eorum Vulg. to, kar jim je najljubše, amantissima uteri Vulg.

— II. Kot subst. masc., fem. ljubeči, ljubeča, ljubitelj, ljubiteljica, zaljubljenec, zaljubljenka: aliud est amatorem esse, aliud amantem Ci., militat omnis amans O., neglectus amans Q., quis fallere possit amantem? V., incautus amans V., Iuppiter alto periuria ridet amantum O., pallor amantium violā tinctus H.

— B. subst. pt. pf. amāta -ae, f ljubljenka, ljubica: amatam apud aemulum cernens L., quae (Callisto) fuerat summo nuper amata Iovi O.; amātus -ī, m ljubljenec, ljubimec: Arionem Briander amicum habuit amatumque Gell., amatus Veneris Amm.

— C. adj. (gerundiv.) amandus 3 ljubezniv, ljubek: vox H. blagozvočen glas.

Opomba: Arh. fut. II. amāssō -is -int: Pl.

apaiser [apɛze] verbe transitif pomiriti; (u)blažiti, olajšati; utešiti, zadovoljiti; zadušiti (upor)

apaiser les esprits pomiriti duhove
apaiser sa faim, sa soif utešiti si glad, žejo
apaiser les rancœurs pomiriti zamero, jezo
s'apaiser po-, umiriti se
la tempête, sa colère s'est apaisée nevihta, njegova jeza se je umirila

appannare

A) v. tr. (pres. appanno) zatemniti, zastreti, zamračiti, zamegliti (tudi pren.):
il vapore appanna i vetri šipe se zarosijo od pare
l'ira appanna la ragione jeza zamegli razum

B) ➞ appannarsi v. rifl. (pres. mi appanno) potemneti, postati moten, zamegliti se (tudi pren.)

assurgō (adsurgō) -ere -surrēxī -surrēctum

1. vzravna(va)ti se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti: vos, quaeso, qui eam (laudationem) adtulistis, adsurgite Ci., adsurgentem ibi regem umbone resupinat L., manibus in adsurgendo se adiuvare L., ads. ex morbo L., T. iz bolniške postelje vstati, ille adsurgere supplicem... iussit Cu.; pesn.: in clipeum ads. V. ob ščitu se vzravnati, iamque adsurgentis dextrā plagamque ferentis Aeneae subiit mucronem V. na udarec vzravnavajočega se, arbore fluctum verberat adsurgens V. (o veslaču); poseb. as-, adsurgere alicui vsta(ja)ti komu na čast, v počastitev: an quisquam in curiam venienti adsurrexit? Ci., ads. alicui sellā (s stola) S. fr., Val. Max.; brezos.: maioribus natu adsurgatur Ci., cum adsurrectum ei non esset L. ko ni nihče njemu na čast vstal, ludos ineunti semper adsurgi, etiam ab senatu, in more est Plin., eisdem praetextatis adhuc assurrectum ab universis in theatro Suet.; brez dat.: neque assurgere neque salutare se dignans Suet.; v pass.: haec ipsa sunt honorabilia, salutari, appeti, decedi, adsurgi Ci. da se... vstane. Od tod pren. = prednost prizna(va)ti, da(ja)ti komu, čemu: vina, Tmolius adsurgit quibus et rex ipse Phanaeus V., tantis honoribus semper assurgo Sen. ph.

2. pren. in pesn. dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, (z)rasti: iacet... terra... septemque adsurgit in ulnas V. s snegom pokrita zemlja (= sneg) se kopiči do sedem lakti visoko, videntur aëra per vacuum ferri atque adsurgere in auras V., fluctibus adsurgens Benacus V. valovito rastoče, colles adsurgunt L., collis... molliter assurgens Col., modicus collis assurgit Plin. iun., quod (iugum montis) cum a mari adsurgat Cu., (Delos) adsurgit Cynthio monte Plin., pars castrorum in collem leniter adsurgens T.; o rastlinah: nartheca Graeci vocant (ferulam) adsurgentem in altitudinem Plin., maior (lygos) in arborem silicis modo adsurgit Plin.; o ozvezdjih = vzhajati: adsurgens Orion V.; podobno: assurgens nox aurea Val. Fl.; o stavbah: non coeptae adsurgunt turres V.; o udih in oteklinah: arteria (aspera) in gutture assurgit Cels. gre ob vratu navzgor, tumores oriuntur, deinde desinunt, deinde rursus assurgunt Cels; o duševnem razpoloženju: adsurgunt irae V. jeza raste, kipi; o osebah (v duševnem pogledu) (pogumno) vzravna(va)ti se, vzdigniti se: animo assurgit Adrastus Stat.; (o pesniku in pesništvu) više vzleteti, vznesti (vznašati) se, razvne(ma)ti se: raro assurgit Hesiodus Q., sublimitate heroici carminis animus assurgat Q., nec comoedia in cothurnos assurgit Q.; tudi vzpe(nja)ti se do kake časti: ass. in triumphum et pontificatum Vell.; z dat.: nunc sera querelis... adsurgis V. se vzdigaš na tožbe = tožiš.

aveugle [avœgl] adjectif slep; figuré zaslepljen, nekritičen; masculin, féminin slepec, -ica

aveugle de naissance, aveugle-né, e slep od rojstva
chien masculin d'aveugle pes, ki vodi slepca
dévouement masculin aveugle slepa, popolna vdanost
obéissance féminin, passion féminin, colère féminin, amour masculin aveugle slepa pokorščina, strast, jeza, ljubezen
à l'aveugle, en aveugle na slepo, nepremišljeno, nespametno
changer, troquer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
être aveugle envers quelqu'un ne videti napak kake osebe
juger d'une chose comme un aveugle des couleurs soditi o čem brez poznavanja, brez znanja
parler, juger en aveugle govoriti, soditi brez premisleka
rendre aveugle quelqu'un oslepiti, preslepiti
la passion le rend aveugle aux défauts de sa fiancée strast ga je naredila slepega za napake svoje zaročenke
au royaume des aveugles, les borgnes sont rois (proverbe) med slepci so enookci kralji