Franja

base² [beis] prehodni glagol (on, upon)
imeti za osnovo; osnovati, ustanoviti; opirati se, zanašati se

beabsichtigen etwas nameravati, imeti namen, da

beeinflussen vplivati na, imeti vpliv na

befar zasmehovati, zasramovati, rogati se, za norca imeti, koga (za nos) vleči

befool [bifú:l] prehodni glagol
za norca imeti, vleči koga; preslepiti

befugt sein imeti pravico, biti upravičen

begènisati -išēm (t. begenmek)
I.
1. vzljubiti, čutiti simpatije do koga: koji koga begeniše, s onim i jegleniše kogar kdo rad vidi, z njim rad govori, se pogovarja; već cio sokak zna da moj Mladen tvoju Jelku begeniše da mu je tvoja Jelka všeč, da jo rad vidi
2. ljubiti, marati, rad imeti: ne uzimaj onu koju ne begenišeš; ne begenišem za svojim stolom ljudi koji su tako čvrsto zakopčali dugmeta svoje uniforme da im ne vidiš srcu do dna
3. odobriti, odobravati, pohvaliti: ne begenišem što si uradio
II. begenisati se vzljubiti se, rad se imeti: kad se momak i djevojka begenišu, ne pazi se na godine

begenisávati -ìsāvām rad imeti, odobravati: kako su vaši stari begenisavali djevojke, a kako se vi danas zaljubljujete; jedno mu nismo begenisavali: naš popa nije nikako išao u mehanu

beherbergen imeti na stanovanju, dajati (komu) zatočišče, prenočišče; biti v (der Termitenbau beherbergt tausende ... v termitnjaku je na tisoče ...; die Gebärmutter beherbergt ein Ei jajčece je v maternici)

beherrschen obvladovati, vladati, figurativ obvladati, (zügeln) imeti v oblasti

beieinanderhaben^*, beieinander haben* imeti skupaj; du hast wohl nicht alle beieinander nisi pri pravi pameti, nimaš vseh kokoši v kurniku

beisammenhaben^* imeti zbrano

bejahen odgovoriti z da, pritrditi, odobravati, pozdravljati, imeti pozitiven odnos do

bellus 3 (pogovorno iz *benulus, *benlus, demin. *benus = bonus, prim. bene)

1. lep, čeden, ličen, ljubek, prijeten: nimis bella es atque amabilis Pl., bella puella O., Cat., Mart., cui videbaris bella? Cat., puer bellus Cat., deprensi non bella est fama Treboni H. (prim. bona fama), carmina bella Mart., subsidium bellissimum senectuti otium Ci., occasio bellissima Petr., vinum bellissimum Col.; bellum est (z inf.) preljubko je, prelepo je: bellum est aliquo exire, est bellum aliquem libenter odisse Ci. ep.

2. vljuden, priljuden, olikan, ustrežljiv, ljubezniv, udvorljiv, galanten, poseb. do žensk (v slabem pomenu o zaljubljencu): hospes Pl., homo et bellus et humanus Ci., homo bellus Ci. ep., Varr. ap. Non., Cat., Mart. udvorljiv, galanten, illam esse amicam tui viri bellissimi (v slabem pomenu) Pl.

3. čil, zdrav (po počutju): fac bellus revertare Ci. ep., bellissimum hercle vidi et taciturnissimum (ostium) Pl.

4. pren. (o notranji dobroti in lepoti) dober: in quo Graeci belliores quam Romani nostri Varr. ap. Non., bellus es arte lyrae, bellus es arte pilae Mart. — Adv. bellē

1. lepo, dobro, ljubko, prijetno, vljudno, olikano, dvorljivo: Lucr., Sen. rh., Sen. ph., Q., Mart., sequere istum bella belle Pl., fatetur se non belle dicere posse Ci., belle negare Ci. dvorljivo, belle adhuc Ci. doslej gre še prav dobro, sumus ambo belle curiosi Ci. ep. sva prava radovedneža, cum hoc fieri bellissime posset Ci. ko se je dalo to prav gladko dognati, Corcyram bellissime navigavimus Ci. ep., ferre aliquid fronte et vultu bellissime Ci. ep. s prav vedrim čelom in obrazom, prav dobre volje; occ. kot izraz pohvale = dobro! prav! izvrstno! „belle“ et „festive“ nimis saepe nolo Ci., euge tuum et belle Pers.

2. (o počutju) belle se habere ali samo belle habere dobro se imeti, zdrav biti: accepi ab Aegypta Atticam plane belle se habere Ci. ep., Tullia nostra recte valet, Terentia minus belle habuit Dolabella in Ci. ep.; podobno: belle est alicui Ci. ep. dobro se ima kdo, dobro se godi komu, belle est aliquid Ci. ep. dobro se vede kaj.

3. medic. belle facere dobro deti, ugodno vplivati: Ca.

beneficiar dobro delati, dobrote izkazovati; požlahtniti; obdelati; gnojiti; izkoriščati (rudnik); čistiti (rude); korist imeti (prinašati); prodati

bénéficier¹ [-fisje] verbe intransitif imeti korist, dobiček (de od), biti deležen ugodnosti; okoristiti se (de quelque chose s čim)

il bénéficie d'un traitement élevé deležen je povišanja plače
il en a bénéficié prav mu je prišlo

benīgnor -ārī (benīgnus) dobro se imeti, zadovoljen biti: Vulg.

benvolere^*

A) v. tr. (pres. benvōglio) ceniti, ljubiti, imeti rad:
farsi benvolere (da) pridobiti naklonjenost nekoga
prendere qcn. a benvolere vzljubiti koga

B) m (samo sing.) ljubezen, naklonjenost; priljubljenost; spoštovanje

berner [bɛrne] verbe transitif varati, vleči za nos, za norca imeti, prekaniti, oslepariti, (o)goljufati

on nous a trop longtemps bernés predolgo so nas imeli za norca, vlekli za nos

bèsjediti -īm (ijek.), bèsediti -īm (ek.)
1. govoriti, imeti govor
2. ekspr. govoriti: pak joj tiho besjedi