Franja

vŕsten (-tna -o) adj.

1. della fila, in fila; della specie; tipico:
vrstna hiša casa a schiera
vrstno ime rastline nome della specie della pianta

2.
vrstni red ordine di successione
vrstna vas villaggio che si estende in lunghezza
strojn. vrstni motor motore eccitato in serie
lingv. vrstni jezik sottocodice, linguaggio settoriale
vrstno ime nome comune

vzdéti

vzdeti ime dar un apodo (ozir. un mote)

vzdé(va)ti

vzde(va)ti ime, priimek komu donner un sobriquet (ali un surnom) à quelqu'un

vzeti¹ [é] (vzamem) jemati

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, proč wegnehmen, s seboj mitnehmen); tudi pravo an sich nehmen; iz kartona, paketa: auspacken, (einer Packung …) entnehmen
vzeti dopust Urlaub nehmen, sich beurlauben lassen, sich freistellen lassen
vzeti iz obtoka denar ipd.: einziehen, außer Kurs setzen
vzeti iz okvira aus dem Rahmen nehmen, ausrahmen
vzeti iz plenic auswickeln
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen, vozilo: außer Dienst stellen
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
vzeti na svoja pleča krivdo ipd.: auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
vzeti nase krivdo ipd.: auf sich nehmen, auf seine eigene Kappe nehmen, dolgotrajne preiskave ipd.: auf sich nehmen, sich (Untersuchungen) unterziehen
vzeti posojilo eine Anleihe nehmen, na kaj: eine Anleihe nehmen auf, (etwas) belehnen
vzeti s seboj v grob mit ins Grab nehmen
vzeti v hrambo in Verwahrung nehmen
vzeti v komisijsko prodajo in Kommission nehmen
vzeti v najem mieten, anmieten
vzeti v račun (etwas) in Rechnung nehmen, kot staro za novo: in Zahlung nehmen
vzeti v rejo otroka: in Pflege nehmen
vzeti v službo koga (jemanden) anstellen
vzeti v sredo in die Mitte nehmen
vzeti v zakup (etwas) pachten, in Pacht nehmen, figurativno in Kauf nehmen
vzeti v zaščito in Schutz nehmen
vzeti zalet anlaufen, Schwung holen

2. zdravila: nehmen, einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
vzeti kri eine Blutprobe nehmen/entnehmen
vzeti vzorec eine Probe nehmen/entnehmen, ein Muster nehmen/entnehmen

3.
vzeti podkupnino Schmiergeld einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno nehmen, rauben (spanec den Schlaf)
vzeti čas Zeit rauben, Zeit kosten, veliko časa: zeitraubend sein
vzeti čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
vzeti dar govora (jemandem) die Rede verschlagen
vzeti iluzije komu (jemandem) die Illusionen rauben
vzeti moči bolezen: an den Kräften zehren
vzeti sapo (jemandem) den Atem verschlagen
vzeti tek komu (jemandem) den Appetit verschlagen
vzeti veselje do komu (jemandem etwas) vermiesen/verleiden, (jemandem) alle/die Freude nehmen
vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
vzeti si življenje sich das Leben nehmen, sich umbringen

5.
figurativno vzeti besedo komu (jemandem) das Wort nehmen
vzeti besedo iz ust komu (jemandem) das Wort aus dem Mund nehmen, (jemandem) aus dem Herzen sprechen
vzeti si k srcu nasvet: beherzigen, (biti žalosten) sich (etwas) zum Herzen nehmen
vzeti kot (sprejemati) nehmen als, (sprijazniti se) (etwas) hinnehmen
vzeti na muho (jemanden) aufs Korn nehmen/ins Visier nehmen
vzeti ost čemu (einer Sache) die Spitze nehmen, den Stachel nehmen
vzeti pod drobnogled unter die Lupe nehmen
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
vzeti pravico v lastne roke Selbstjustiz üben
vzeti resno ernst/wichtig nehmen
ne vzeti resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen, koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
vzeti v misel in Betracht ziehen
vzeti v poštev berücksichtigen
vzeti v precep koga (jemanden) in die Schraube nehmen
vzeti si za zgled koga: sich (jemanden) zum Vorbild nehmen
vzeti za zlo (jemandem etwas) verdenken

6.
vzeti nedovoljena poživila dopen
vzeti mamila fixen
vzeti kokain koksen

7. za moža/ženo: heiraten, ehelichen

8.
vzemimo, da … vorausgesetzt, [daß] dass …, angenommen, [daß] dass …

9.
figurativno kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren
| ➞ → jemati¹

vzporedni naslov stalna zveza
bibliotekarstvo (ime dela) ▸ párhuzamos cím

Zahodna Samoa stalna zveza
(nekdanje ime za Samoo) ▸ Nyugat-Szamoa
Sopomenke: Samoa

zaménjati to exchange; trgovina to barter (za for), to truck, to swap (ali to swop); (koga s kom drugim) to mistake for; to confound

zaménjati stražo to relieve a guard (ali sentinel); (nadomeščati v službi) to be deputy, to deputize (for), to be proxy, to substitute, to be substitute for, to replace, to represent, to act on (ZDA in) behalf (of), to be acting for; (nadomestovati zdravnika, duhovnika) to act as a locum (ali formalno locum tenens) for
zamenjal me je z mojim bratom he mistook me for my brother
zamenjal sem staro obleko za živila I exchanged my old clothes for provisions
zamenjala sva klobuke we have exchanged our hats
papirnati denar je zamenjal kovanega paper money has replaced specie
ne zamenjujte naše tvrdke z drugimi, ki imajo isto ime! don't confuse our firm with others of the same name!
zaménjati konja za kravo to swap a horse for a cow

zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
zapisati podatke annotare i dati
zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
med. zapisati dieto prescrivere una dieta
zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
zapisati v seznam mettere nell'elenco

4. pren. condannare:
zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
zapisati opombo contronotare
jur. zapisati vdovščino sopraddotare

B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

1. scrivere per errore

2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
zapisati se politiki darsi alla politica
z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo

zaščiten (-a, -o) geschützt (pred prepihom luftgeschützt, pred škropljenjem spritzwassergeschützt, pred vetrom windgeschützt, proti zmrzovanju frostsicher); žival, rastlina: pravo geschützt, unter Naturschutz; (registriran) blagovna znamka, znak, ime: eingetragen (znamka eingetragene Schutzmarke, ime eingetragener Markenname)

zemljepísen -sna -o prid. geografic
□ zemljepisno ime toponim

zimzelen pridevnik
1. (o rastlini) ▸ örökzöldLovorikovec je zimzelena rastlina, s katero so lahko pozimi na soncu težave. ▸ A babér örökzöld növény, amelynek árt, ha napsütötte területen van télen.
Povezane iztočnice: zimzeleno drevo

2. (dolgo priljubljen) ▸ örökzöldŠtevilne njihove popevke so postale zimzelene in predmet predelav. ▸ Számos daluk örökzöld slágerré vált és feldolgozások tárgya lett.
Tako se je zapisal med tiste zimzelene motocikle, ki bi jih lahko označili kot večne. ▸ Így vált az egyik örökkévalónak nevezhető örökzöld motorkerékpárrá.
Četrtkov večer pa bo namenjen ljubiteljem in ljubiteljicam zimzelene glasbe. ▸ A csütörtök estét az örökzöld zene szerelmeseinek szenteljük.
Ime Ana pa hkrati sodi v skupino zimzelenih, vedno modernih imen. ▸ Ugyanakkor az Anna név az örökzöld, örökké modern nevek csoportjába tartozik.

3. (vedno aktualen) ▸ örökzöldVsebina filma je zimzelena, saj obravnava vrstniško nasilje, zaradi česar je več kot ustrezen tudi za predvajanje po šolah. ▸ A film tartalma örökzöld, hiszen a kortársak közötti erőszakról szól, emiatt pedig különösen alkalmas az iskolai vetítésekre.
Na dnevnem redu danes je tudi že zimzelena parlamentarna tema - čezatlantska vohunska afera. ▸ A mai napirenden szerepel a már örökzöld parlamenti téma is – a transzatlanti kémügy.

4. ponavadi v športnem kontekstu (dober kljub starosti) ▸ örökifjú
Zimzeleni Ole Einar Björndalen je svojo zadnjo sezono med elito začel s svojo 95. zmago v svetovnem pokalu. ▸ Az örökifjú Ole Einar Björndalen 95. győzelmével kezdte utolsó szezonját a világkupa-sorozatban.
Zanimivo bo videti, kaj pripravljajo Japonci na čelu z zimzelenim Noriakijem Kasaijem, ki bo v sezono vstopil star 45 let. ▸ Érdekes lesz látni, mire készülnek a japánok, élükön az örökifjú Noriaki Kasaival, aki 45 évesen kezdi meg a szezont.

zmrcváriti (-im) perf.

1. lacerare, dilaniare, straziare:
volkovi so zmrcvarili ovce i lupi dilaniarono le pecore

2. (uničiti) sciupare; danneggiare; distruggere

3. (pokvariti; popačiti) strapazzare; storpiare:
zmrcvariti članek strapazzare l'articolo
zmrcvariti ime kraja storpiare il toponimo

zoper² [ó] koga/kaj: wider, gegen (jemanden/etwas)
biti zoper dlako figurativno (jemandem) wider/gegen den Strich gehen
kaznivo dejanje zoper državo das Staatsverbrechen
kaznivo dejanje zoper javno moralo das Sittlichkeitsdelikt
kriminal zoper zakone o okolju die Umweltkriminalität
zoper življenje in telo gegen Leib und Leben
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
zoper … -widrig
(pamet vernunftwidrig)
ravnati zoper predpise ipd.: (den Vorschriften) zuwiderhandeln

zvezd|a¹ [é] ženski spol (-e …) astronomija der Stern, das Gestirn (dvojna Doppelstern, glavna Hauptstern, Pasja Hundsstern, vodnica Leitstern)
zvezda repatica der Komet, der Schweifstern, Haarstern
figurativno srečna zvezda der Glücksstern, ein guter Stern
nesrečna zvezda der Unstern
zvezde/zvezd Stern-, Sternen-
(soj der Sternenglanz, svetlikanje die Sternstrahlung, vojna der Sternen-Krieg, ime der Sternname, oddaljenost die Sternentfernung)
ločna razdalja zvezde pod horizontom die Depression
brez zvezd sternlos
posut z zvezdami bestirnt, besternt, sternbesät
zvezda vzhaja/zahaja der Stern geht auf/unter
figurativno biti zapisano v zvezdah in den Sternen geschrieben stehen
obljubljati zvezde z nebes komu (jemandem) goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
videti zvezde Sterne sehen, od bolečin: die Engel singen hören
pod srečno zvezdo vom Glück begünstigt
rojen pod srečno zvezdo unter einem günstigen Stern geboren

žáliti (-im)

A) imperf. offendere, ingiuriare, insultare; vituperare:
žaliti čast, dobro ime nekoga offendere l'onore, il buon nome di qcn.
to žali pamet è un'offesa al buon senso
tako govorjenje nas žali è un discorso che ci offende
rel. žaliti Boga contravvenire ai comandamenti divini

B) žáliti se (-im se) imperf. refl. star.
žaliti se (pritoževati se)
nad kom, zaradi česa lagnarsi di qcn., di qcs.

žaréti (-ím) imperf.

1. raggiare, splendere; dardeggiare; brillare:
sonce žari il sole brilla

2. ardere, bruciare:
bolnik je ves žarel il malato letteralmente ardeva

3. illuminarsi, splendere, risplendere:
žareti od sreče, od veselja illuminarsi dalla felicità, dalla gioia

4. (odražati se v živih barvah; odbijati svetlobo) ardere; sfavillare, risplendere, luccicare:
gozd je žarel v jesenskih barvah il bosco ardeva nei colori autunnali
morje je žarelo v luninem svitu il mare sfavillava alla luce della luna

5. (kazati se v veliki meri) risplendere:
iz njenih oči je žarelo upanje nei suoi occhi risplendeva la speranza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rana žari la ferita duole
njegovo ime je začelo žareti il suo nome stava acquistando fama
žareti od samega zlata essere carico di oro, di gioielli
pren. žareti v sijaju mladostne lepote risplendere nella pienezza della grazia giovanile
žareti v soncu (pobočja) bagnarsi nel sole (del pendio)

že ya

že zdaj ahora mismo
že danes ya hoy mismo
že zgodaj zjutraj desde muy temprano, desde la madrugada
je že 12 ura ya son las doce
že od prvega trenutka desde el primer momento, ya desde el primer momento, ya desde el comienzo
že 3 mesece je bolan lleva ya tres meses enfermo
že od zdavnaj desde épocas remontas
to je že tretjič ya van tres veces
že dolgo je (od) tega hace (ya) mucho tiempo
je že prepozno ya es demasiado tarde
že zopet otra vez
kaj je že zopet? ¿qué pasa? ¿qué es lo que pasa ahora?
že pridem! ¡ya voy!
si že govoril z njo? ¿has ya hablado con ella?
že razumem! ¡está bien!; ¡entendido!; ¡ya!
se bo že uredilo todo se arreglará
že dobro! ¡está bien!; ¡perfectamente!
že zaradi vljudnosti aunque no sea más que por mera cortesía
že samo zaradi tega (tan) sólo por eso
to je že res, toda ... eso es verdad (ali eso es cierto), pero...
že samo ime zadošča el simple nombre basta
že ob sami misli na to sólo el pensarlo; la sola idea de...
že 10 let desde hace 10 años

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

živálski (-a -o) adj.

1. animale, degli animali, zoologico:
živalski organizem organismo animale
živalska vrsta specie animale
živalski vrt giardino zoologico
astr. živalski krog zodiaco
biol. živalski mikroorganizmi microorganismi animali
biol. živalske beljakovine proteine animali
biol. živalski plankton zooplancton
farm. živalsko oglje carbone animale
lit. živalska pesnitev epopea animalesca
živalski škrob glicogeno
živalski zajedavec zooparassita
lingv. živalsko ime zoonimo
živalsko okostje carcame

2. pren. animalesco:
živalski nagoni istinti animaleschi
živalski kriki grida animalesche

3. (surov, okruten) bestiale, crudele