Franja

autumō -āre -āvī -ātum meniti, misliti, trditi, reči, povedati, imenovati, imeti (šteti) za kaj (prim. autumo non id solum significat: „aestumo“, sed et „dico“ et „opinor“ et „censeo“ Gell., „autumo“ tragicum Q.); abs.: ut Plato autumat Ap., sicut ego autumo Aug.; z acc.: quas (res) si autumem omnīs, nimis longus sermost Pl.; z dvojnim acc.: Vell., Hier., (eum) insanum Chrysippi... grex autumat H.; z ACI: quattuor viros sopori se dedisse hic autumat Pl., neque se pigere et deinde facturum autumat Ter., bene quam meritam esse autumas, dicis male mereri Poeta ap. Ci.; v pass. z NCI: si salsa muriatica esse autumantur Pl.

aventajar prekositi, prehiteti; prednost dajati; imeti prednosti (odlike)

aventajarse izkazati se, odlikovati se

avocasser [-se] verbe intransitif imeti majhno odvetniško pisarno; uporabljati odvetniške zvijače

avorter [avɔrte] verbe intransitif, médecine imeti splav; povreči (o živali); prezgodaj odpasti (sadje); figuré izjaloviti se, ne uspeti, spodleteti

faire avorter (médecine) splaviti
la révolte a avorté upor se je izjalovil

avvantaggiare

A) v. tr. (pres. avvantaggio)

1. koristiti; dati prednost:
avvantaggiare la comunità koristiti skupnosti

2. pospešiti, pospeševati, izboljšati:
avvantaggiare l'agricoltura pospeševati kmetijstvo

B) ➞ avvantaggiarsi v. rifl. (pres. mi avvantaggio)

1. imeti korist, okoristiti se:
nessuno si avvantaggerà di questo provvedimento od tega ukrepa ne bo imel nihče koristi

2. pridobiti (čas, prostor):
lavorava anche le feste per avvantaggiarsi del tempo concessogli delal je tudi ob praznikih, da bi bolje izrabil čas, ki ga je imel na razpolago

3. prekositi, prekašati:
avvantaggiarsi sui concorrenti prekositi tekmece

baiser¹ [bɛze] verbe transitif poljubiti (quelqu'un à, sur koga na); populaire imeti spolne odnose (quelqu'un s kom); (populaire)

se faire baiser biti zasačen
il a copié son devoir et il s'est fait baiser prepisal je nalogo in so ga zasačili
(argot, scolaire)

on n'y baise rien ničesar ne razumemo

bank⁴ [bæŋk] prehodni glagol
trgovina vložiti v denarni zavod; hraniti v banki; imeti banko (pri igri); vnovčiti

bank with neprehodni glagol
imeti račun pri banki, imeti poslovne stike z banko

base² [beis] prehodni glagol (on, upon)
imeti za osnovo; osnovati, ustanoviti; opirati se, zanašati se

beabsichtigen etwas nameravati, imeti namen, da

beeinflussen vplivati na, imeti vpliv na

befar zasmehovati, zasramovati, rogati se, za norca imeti, koga (za nos) vleči

befool [bifú:l] prehodni glagol
za norca imeti, vleči koga; preslepiti

befugt sein imeti pravico, biti upravičen

begènisati -išēm (t. begenmek)
I.
1. vzljubiti, čutiti simpatije do koga: koji koga begeniše, s onim i jegleniše kogar kdo rad vidi, z njim rad govori, se pogovarja; već cio sokak zna da moj Mladen tvoju Jelku begeniše da mu je tvoja Jelka všeč, da jo rad vidi
2. ljubiti, marati, rad imeti: ne uzimaj onu koju ne begenišeš; ne begenišem za svojim stolom ljudi koji su tako čvrsto zakopčali dugmeta svoje uniforme da im ne vidiš srcu do dna
3. odobriti, odobravati, pohvaliti: ne begenišem što si uradio
II. begenisati se vzljubiti se, rad se imeti: kad se momak i djevojka begenišu, ne pazi se na godine

begenisávati -ìsāvām rad imeti, odobravati: kako su vaši stari begenisavali djevojke, a kako se vi danas zaljubljujete; jedno mu nismo begenisavali: naš popa nije nikako išao u mehanu

beherbergen imeti na stanovanju, dajati (komu) zatočišče, prenočišče; biti v (der Termitenbau beherbergt tausende ... v termitnjaku je na tisoče ...; die Gebärmutter beherbergt ein Ei jajčece je v maternici)

beherrschen obvladovati, vladati, figurativ obvladati, (zügeln) imeti v oblasti

beieinanderhaben^*, beieinander haben* imeti skupaj; du hast wohl nicht alle beieinander nisi pri pravi pameti, nimaš vseh kokoši v kurniku

beisammenhaben^* imeti zbrano