Franja

relíkvija (-e) f rel. reliquia; (posmrtni ostanki spoštovanega človeka) resti mortali:
častiti, hraniti relikvijo venerare, conservare una reliquia

repas [rəpa] masculin obed (kosilo, večerja); banket

repas substantiel, copieux, plantureux obilen obed
repas d'adieux, de noces, de fête poslovilni, poročni, slavnostni banket (pojedina)
repas à la carte, à prix fixe obed po jedilnem listu, po stalni ceni
repas froid suha, hladna hrana (obed)
repas du matin, de midi, de l'aprésmidi, du soir jutranji, opoldanski, popoldanski, večerni jedilni obrok, obed
(religion) dernier repas des apôtres et de Jésus zadnji obed (večerja) apostolov z Jezusom
repas pris sur l'herbe piknik
convier quelqu'un à un repas povabiti koga na obed
faire un bon repas dobro jesti (pri kosilu)
offrir un repas prirediti obed (kosilo)
prendre un léger repas dans la matinée malicati dopoldne
prendre ses repas au restaurant hraniti se v restavraciji

restaurant [rɛstɔrɑ̃] masculin restavracija, boljša gostilna; menza

restaurant d'autoroute restavracija ob avtostradi
restaurant communautaire ljudska restavracija (kuhinja), ljudska menza
restaurant populaire, à bon marché ljudska, cenena restavracija
restaurant (à) libre service samopostrežna restavracija
restaurant universitaire študentovska menza
restaurant de l'usine menza v tovarni
habitué masculin du restaurant stalni gost v restavraciji
hôtel-restaurant masculin hotel z restavracijo
manger au restaurant jesti, hraniti se v restavraciji

restavrácija restaurant moški spol , (na železniških postajah) buffet moški spol ; (ob avtocesti) restaurant d'autoroute, restoroute moški spol ; (luksuzna v starem slogu) hostellerie ženski spol , taverne ženski spol , rôtisserie ženski spol

hotel z restavracijo hôtel-restaurant moški spol
ljudska restavracija restaurant populaire (ali communautaire), cantine ženski spol
samopostrežna restavracija restaurant libre service
jesti, hraniti se v restavraciji manger au restaurant; (obnova) restauration ženski spol, réfection ženski spol, reconstruction ženski spol; (zgodovinsko obdobje) la Restauration

rezêrva reserva f

skrita rezerva reserva oculta
zlata rezerva reserva oro
biti v rezervi estar en reserva
hraniti v rezervi guardar en reserva
imeti v rezervi tener en reserva, reservar
napraviti si rezerve acumular reservas
zateči se k rezervam recurrir a las reservas

safe¹ [séif] pridevnik
varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč

as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
safe from varen pred
safe and sound čil in zdrav
from a safe quarter iz zanesljivega vira
safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
safe back (zopet) srečno doma (domov)
a safe catch (kriket) dobra žoga
a safe estimate previdna ocenitev
a safe guide zanesljiv vodnik
a safe man zanesljiv, zvest človek
a safe place varen kraj
safe receipt trgovina v redu prejem
a safe winner zanesljiv zmagovalec
to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
is it safe to go there? je varno iti tja?
the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
they feel safe now zdaj se čutijo varne
to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
to play safe varno iti; zaradi varnosti
I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov

senó hay

šop, otep sena bundle of hay
kopa sena haystack, hayrick, VB haycock
kosilnica za senó haymaking machine, hay harvester
obračalnik sena hay tedder
spravljanje sena haymaking
hraniti s senom to hay
obračati senó to toss hay
sušiti senó to make hay

sērbo¹ m ohranjevanje, shranjevanje, hramba:
avere qcs. in serbo kaj hraniti, imeti kaj shranjeno
mettere qcs. in serbo shraniti kaj

síla (-e) f

1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze

4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate

6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali

8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS

9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo

14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia

sostanza f

1. filoz. substanca, podstat

2. snov, tvar:
sostanza solida, liquida, gassosa trdna, tekoča, plinska snov

3. kem. sestavina

4. anat. snov; skorja:
sostanza bianca možganska bel, belina
sostanza grigia siva možganska skorja

5. jedro, bistvo, vsebina:
in sostanza v bistvu, skratka
badare alla sostanza e non alla forma gledati na vsebino, ne na obliko

6. hranljivi del; hranljivost:
piatto di molta sostanza zelo hranljiva jed
dare sostanza hraniti

7.
sostanze pl. premoženje, imetje, bogastvo:
consumare, dilapidare le proprie sostanze zapraviti, razsipati premoženje

(spōns), spontis, f (prim. stvnem. spanst nagon, mik, vaba, spanu mikati, vabiti, spannu napenjati, gispanst draž, prevara, nem. Gespenst, Spanferkel, widerspenstig, abspenstig) svobodna volja, prosta volja, samovolja, svoja volja, gonilna sila, nagon, gon; klas. se je uporabljal le abl. sg., poleg njega neklas. tudi še gen. sg.

I. abl. sponte

1. po volji koga, z dovoljenjem koga, z dovolitvijo (privolitvijo, pritrditvijo) koga: deditionem magis popularium quam sua sponte fecerat Cu., sponte dei Val. Fl., deorum Lucan., naturae suae Plin. po nagonu (nagibu), Antonii, Caesaris, legatorum, litigatoris T., quod contra instituta Augusti, non sponte principis Alexandriam introisset T.; s praep. ab ali de (po): a sponte, ab eadem sponte, a qua sponte, de sponte eius Varr., de tua sponte Cotta ap. Char.; tudi sine sponte suā Varr.

2. večinoma in klas. le v zvezi s svojilnim zaimkom meā, tuā, suā, nostrā, vestrā sponte
a) po svoji volji, iz svoje volje, svojevoljno, rade volje, radovoljno, iz lastnega nagiba, iz lastnega vzgiba, po svoji glavi, po lastnem vzgibu, sam od sebe, brez tuje pomoči, prostovoljno, samostojno, hotoma, hote, nalašč, namerno, namenoma (naspr. coactus, iussus, rogatus, ab aliquo provocatus, ex necessitate, casu ipd.): Luc. ap. Varr., Ter., Varr., Iust. idr., meā sponte feceram, tuā sponte facere Ci. ep., quod suā sponte pateretur Ci., non suā sponte, sed eorum auxilio Ci., neque id meā sponte (sc. prospexi) Ci. ep. sam od sebe, po svoji pameti, transisse Rhenum sese non suā sponte, sed rogatum et arcessitum a Gallis C., suā sponte expergisci L., venenum suā sponte sumere N., id est … quaesitum, praecipitata esset ab eo uxor an se ipsa suā sponte iecisset Q.; pesn. in poklas. tudi sponte meā, tuā itd.: H., me si fata … paterentur … sponte meā componere curas V., sponte nostrā velut donantes Q.; pesn. in neklas. samo sponte: Cels., Sen. ph., Plin., Suet. idr., Italiam non sponte sequor V., ad terram non sponte fluens V. ne prostovoljno = proti svoji volji, sponte tamen properant alii subducere remos O., nec illum sponte extinctum, verum inmisso percussore T., sponte an oblitus (sc. praetermiserit) ignoro Macr. hote ali pozabivši; metaf. (o neživih subj.) sam od sebe: O., Petr. idr., suā sponte, nulla adhibita vi, consumptus ignis extinguitur Ci., ex loco superiore, qui prope suā sponte in hostem inferebat L., cures: … stellae sponte suā iussaene vagentur H., (sc. arbores) ipsae sponte suā veniunt V., sponte suā quae fiunt in aëre Lucr., quod terra crearat sponte suā Lucr., sponte natis ali Arn. živeti ob samoraslem, hraniti se s samoraslim; poznolat. sponte propriā = suā sponte: sponte se propriā dare (predati se) Amm., nusquam a veritate sponte propriā digredi Amm.
b) na svojo roko, na svojo odgovornost, svojevoljno, sam od sebe, sam po sebi, po svoji moči, sam, samostojno: cum illa civitas cum Poenis suo nomine ac suā sponte bellaret Ci., iniussu populi, tuā sponte iura mutavisti Ci., cum … oppidani autem etiam suā sponte Caesarem recipere conarentur C., his cum suā sponte persuadere non possent C., Romam ipse … rediit, sive ipse sponte suā, … sive senatūs consulto accitus L.; tudi brez zaimka: committere bellum sponte Sil.
c) sam na sebi, sam po sebi, sam zase, (kar) naravnost, prav (o neživih subj.): res, quae suā sponte scelerata est Ci., virtus suā sponte laudabilis Ci., an est aliquid, quod te suā sponte delectet? Ci.
d) prvi, ne da bi imel kak zgled pred seboj (pred očmi), brez vzôra (vzornika): quod Verres suā sponte instituisset Ci. —

II. gen. spontis v zvezi suae spontis (sc. esse) svoje volje (biti), po svoji volji, svojevoljen, samostojen, sam po sebi, sam svoj (biti): homo, qui suae sponte est Cels., sic despondisse animum quoque dicitur ut despondisse filiam, quod suae sponte statuerant finem Varr.; (o neživih subj.): cytisus est … suae sponte Col. samorasla, suae sponte aqua Col. sama od sebe tekoča.

Opomba: Nom. sg. spōns navajata sicer Aus. in Char., a ga ne izpričujeta.

storage [stɔ́ridž] samostalnik
uskladiščenje, hranitev; shramba, depó; skladiščnina

cold storage hranitev v prostorih z umetnim hlajenjem
to keep in cold storage hraniti na hladnem, v hladilniku

suf-fulciō -īre -fulsī -fultum (sub in fulcīre) podpreti (podpirati): opus Cu., porticus … suffulta columnis Lucr., octo Syris suffulta datur lectica puellae Mart. nošena, cervices pulvillis suffulcire Ap.; pren.: nisi suffulcis firmiter, non potes subsistere Pl., suffulcire artūs Lucr. (o)krepiti, (o)krepčati, (na)hraniti, vestis imum tegit suffulta latus Sen. tr. opirajoč se nanj, ležeč na njem.

suh¹ (-a, -o) (nemoker) trocken, zelo: staubtrocken
suh kot poper pulvertrocken, strohtrocken
zračno suh lufttrocken
(brez vode) wasserlos; koža: trocken, usnje: (krhek) brüchig
suh kašelj trockener Husten
suh mraz trockene Kälte
Trocken- (dok das Trockendock, element das Trockenelement, jagodni izbor Trockenbeerenauslese, kvas die Trockenhefe, led das Trockeneis, sneg der Trockenschnee, šampon das Trockenshampoo, masa die Trockensubstanz, die Trockenmasse, para Trockendampf, teža das Trockengewicht, trohnoba die Trockenfäule, čiščenje die Trockenreinigung, perilo/pranje die Trockenwäsche)
hraniti v suhem prostoru vor Nässe schützen

súh sec (tudi figurativno) , aride , (mršav) maigre ; (zlato) pur

suh ko trlica, trska maigre comme un clou (ali un squelette, un coucou), sec comme un hareng saur (ali un échalas)
suha južina (pajek) faucheur moški spol, faucheux moški spol
suh kašelj toux sèche
suh kruh pain sec
suho meso viande maigre
suha roba articles moški spol množine en bois
suha zelenjava légumes secs
suha zemlja sol moški spol aride (ali maigre, stérile), terre ženski spol ferme
biti na suhem être à l'abri (ali à couvert, au sec)
biti suh (brez denarja) familiarno être à sec (ali sans le sou, sans un sou, sans un rond), être (complétement) fauché, n'avoir plus un radis, être raide (comme un passe-lacet)
imeti suho grlo avoir la gorge sèche (ali le gosier sec)
hraniti na suhem tenir au sec, conserver en un lieu (ali endroit) sec
na suhem in na vodi, na morju par terre et par eau, sur terre et sur mer
na suho stopiti aller à terre, débarquer
suho je (vreme) il fait sec

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

súh seco (tudi fig) ; enjuto ; (izsušen) árido ; (mršav) flaco; seco de carnes ; (brez dežja) sin lluvia

suh kot trlica enjuto de carnes, fam delgado como un fideo
suh kruh pan m duro
suh kašelj tos f seca
suho vreme (klima) tiempo m (clima m) seco
suho sadje frutas f pl secas (ali pasas)
suha roba artículos m pl de madera
na suhem en seco
biti suh (brez denarja) estar sin dinero, estar sin blanca, no tener blanca
biti na suhem estar a cubierto de la lluvia
hraniti na suhem conservar en lugar seco
imeti suho grlo tener seco el gaznate
suha južina (pajek) segador m, araña f zancuda
na suhem in na vodi por mar y tierra

tierra ženski spol zemlja, zemeljska obla; svet; dežela; prst, glina; posestvo na kmetih; domovina

tierra adentro v notranjosti dežele
tierra baldía neobdelana zemlja
tierra de barbecho praha, ledina
tierra cocida žgana glina, terakota
tierra de España španska kreda
tierra extraña inozemstvo, tujina
tierra firme kopna zemlja, kopno
tierra del pipiripao (fam) deveta dežela
la Tierra de Promisión obljubljena dežela
tierra refractaria nezgorljiva glina
Tierra Santa sveta dežela
de la tierra domač, tuzemski
por debajo de tierra (fig) skrivaj, kradoma
caer por tierra na tla pasti, zrušiti se
dar en tierra pogrezniti se
dar en tierra con nekaj na tla vreči, prevrniti
dar tierra (a) (fig) hraniti, podpirati
echar tierra a los ojos pesek v oči metati, slepiti
¡echemos tierra sobre el asunto! pozabimo na to!
estar comiendo (ali mascando) la tierra (fig) biti pod zemljo, biti pokopan
morder la tierra (fig) mrtev biti, umreti
poner tierra en (ali por) medio (fig) oddaijiti se, proč steči, uteči, pobegniti
tomar tierra pristati (letalo)
se lo tragó la tierra izginil je brez sledu
venirse a tierra, irse a tierra (fig) uničiti se, propasti
de luengas tierras, luengas mentiras (pregovor) iz daljnih dežel velike laži

trust¹ [trʌst] samostalnik
zaupanje (in v)
trdno upanje; zaupna oseba; kredit; depó, depozit; varstvo, skrbništvo, kuratorstvo; odgovornost, dolžnost skrbnika, kuratorja; obveznost, dolžnost; varovanec; dobrodelna ustanova, fundacija
ekonomija trust, kartel, koncern

in trust v shrambi, deponiran
on trust na kredit; na pošteno besedo
trust money pupilarni denar
breach of trust zloraba zaupanja, verolomstvo
the steel trust jeklarski trust
he is our sole trust on je naše edino upanje
to be in a position of trust biti na zaupnem (odgovornem) položaju
to commit to s.o.'s trust zaupati komu v varstvo
to give trust odobriti kredit, dati na kredit
to hold in trust for hraniti, upravljati za (koga)
to leave s.th. in trust with s.o. zaupati komu kaj, dati v varstvo
to place (to put) one's trust in zaupati (komu), zanesti se na (koga)
there is no trust to be placed in him nanj se ni moč zanesti
to put (to repose) trust in zaupati (se) komu
to take on trust vzeti na kredit
you must take what I say on trust morate mi to verjeti na besedo
to watch over one's trust paziti na osebo ali stvar, ki nam je zaupana

umétno adv. con arte, artisticamente; artificialmente:
umetno hraniti bolnika nutrire il malato artificialmente
biol. umetno oploditi inseminare artificialmente
um. umetno kovani izdelki lavori in ferro battuto